Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (7.001-7.025) 
- bistroglédnost -i ž (ẹ́) lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost ♪
- bistroók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki bistro, dobro vidi: bistrooki jastreb // ki ima bistre, jasne oči: veselo, bistrooko dekle ♪
- bístrost -i ž (í) lastnost, značilnost bistrega: bistrost tekočine / ponosen je bil na sinovo bistrost / zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost ♪
- bistrôta -e ž (ó) redko bistrina: pokazal je izredno bistroto uma ♪
- bistroúmen -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū) ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba bistroúmno prisl.: vprašanje so zelo bistroumno rešili ♪
- bistroúmiti -im nedov. (ū ȗ) knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti ♪
- bistroúmje -a s (ȗ) knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev ♪
- bistroúmnež -a m (ȗ) ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža ♪
- bistroúmnica -e ž (ȗ) bistroumna ženska ♪
- bistroúmnost -i ž (ú) sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre ♪
- bistrovíd -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro ♪
- bistrovídec -dca m (ȋ) kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride? ♪
- bistrovíden -dna -o prid. (í ȋ) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož ♪
- bistrovídnost -i ž (í) redko lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov ♪
- bístvenost -i ž (ȋ) knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvari ♦ filoz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo ♪
- bístvo -a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko ♪
- bistvogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) filoz. ki opazuje bistvo pojavov: bistvogledna metoda ♪
- biškót -a m (ọ̑) piškot: grizljati biškot ♪
- bítnost -i ž (ȋ) knjiž. bistvo, vsebina, narava: na dnu svoje bitnosti je asocialen / dotipati se do bitnosti vsega // eksistenca, obstoj, obstajanje: bitnost sveta; nagon po obrambi lastne bitnosti ♪
- bítnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bitnost: za nas je to bitnostno politično vprašanje ♪
- bituminózen -zna -o prid. (ọ̑) petr. ki vsebuje bitumen: bituminozni premog; bituminozni skrilavci ♪
- bívol -a m (ȋ) divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus ♪
- bívolar -ja m (ȋ) pastir bivolov ♪
- bívolica -e ž (ȋ) samica bivola: molsti bivolico ♪
- bívolji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom ♪
6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 
