Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (69.558-69.582)


  1.      pazdérje  -a s (ẹ̑) knjiž. oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken; pezdir: terice so odstranile pazderje ♪
  2.      pázduha  -e ž (ȃ) vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti dežnik pod pazduho / držati, prijeti koga pod pazduho za nadlaket, komolec ● nar. zahodno ta jih izpod pazduhe jemlje si izmišlja, se laže; star. vzel je noge pod pazduho začel je iti, teči ◊ bot. pazduha prostor med listnim pecljem in vejico; zalistje; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi ♪
  3.      pázdušen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pazduho: toplomer je potisnil v pazdušno vdolbino / pazdušno merjenje temperature ♪
  4.      pázen  -zna -o prid. (á ā) knjiž. pazljiv: pazen poslušalec, učenec; pri delu ni dovolj pazna / fant je pazen do drugih pozoren, uslužen pázno prisl.: pazno gledati, poslušati, zasledovati ♪
  5.      pázha  -e ž (ȃ) star. pazduha: hlače je imel do pod pazhe / prijel ga je pod pazho in odpeljal ♪
  6.      pazítelj  -a m (ȋ) knjiž., redko paznik: pazitelj v kopališču ♪
  7.      pazíti  in páziti -im nedov. (ȋ á ȃ) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes pazi na dom; paziti na hišo // navadno z odvisnim stavkom delati, prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: zelo je pazil nanj, pa se mu je vseeno v mestu izgubil; paziti moramo, da ne pride do nesreče; pazi, da ne padeš, se ne urežeš; pri kopanju je še posebno pazila, da se otrok ne bi prehladil; na prehodu za pešce zelo pazi; pazila je nanj kot na punčico svojega očesa zelo / on zna paziti nase; otrok se ne zna paziti // imeti v oskrbi, varstvu: dopoldne pazi sosedove otroke; trije otroci že hodijo v šolo, najmlajšega pa pazi babica 2. delati, prizadevati si, da se kaj ohrani: paziti na knjige, obleko / paziti na red / paziti na svojo čast; paziti na zdravje 3. biti zavestno (miselno) zbran: učenci premalo pazijo; ker ni pazil, se je zmotil pri seštevanju / paziti na vsebino in obliko pismenega izdelka / kot ukaz psu pazi 4. biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj: pazil je pri oknu, kdaj bo patrulja odšla; pazil je, kdaj se bo mati vrnila; pazi, kdaj se bo oddaja začela / pazi na mleko glej, kdaj bo začelo vreti, da ne bo prekipelo 5. v medmetni rabi izraža opozorilo: pazi, prehod za pešce; pazite, vlak; pazi se, ta ti bo še kako zagodel ● star. pazili so ga, da bi ga zasačili oprezali so za njim; vedno pazi na distanco nikoli ni preveč prijazen, domač; ekspr. pazi na svoj jezik pazi, kaj in kako govoriš; pazi na vsak korak previdno hodi, se premika pazíti se in páziti se 1. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom zaradi neprijetnih posledic: tega človeka so se vsi pazili; paziti so se morali pred sovražnikovimi patruljami 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš opravka pazèč -éča -e: stal je negibno, pazeč na vsak šum ♪
  8.      pázka  -e ž (ȃ) star., navadno v zvezi imeti pazko paziti, varovati: imeti pazko na gosi ∙ star. bil je pod pazko policije pod nadzorstvom ♪
  9.      pazljív  -a -o prid., pazljívejši (ȋ í) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: po nesreči je postal bolj pazljiv 2. zavestno (miselno) zbran: pazljiv poslušalec, učenec; biti pazljiv pri delu ∙ nič ni ušlo njenim pazljivim očem vse je opazila // ki poteka, se opravlja z veliko miselno zbranostjo: pazljivo branje / pazljivo ravnanje z aparati 3. redko pozoren, uslužen: do nje je bil vedno pazljiv pazljívo prisl.: pazljivo brati, opazovati; pazljivo opravljati svoje delo ♪
  10.      páznica  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: neprijazna paznica / kaznilniška paznica 2. ženska, ki pazi na kaj: paznica v vinogradu ♪
  11.      páznik  -a m (ȃ) 1. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti paznika; neprijazen paznik / bil je paznik v kaznilnici; jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu 2. kdor pazi na kaj: če ne bi bilo paznika, bi ljudje potrgali vse cvetje; postavili so ga za paznika / rudniški paznik ♪
  12.      pázniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paznike: pazniška samovolja / pazniška služba ♪
  13.      páž  -a m (ȃ) 1. zlasti v plemiškem okolju, nekdaj fant, navadno plemiškega rodu, ki streže vladarju, plemiču: kraljico so spremljali trije paži; kraljev, vitezov paž; hodil je za njo kot paž; pren., ekspr. ne bom več tvoj paž 2. v nekaterih deželah hotelski delavec, ki opravlja razna pomožna dela: paž mu je odnesel pismo na pošto ♪
  14.      páž  tudi pàž páža m (ȃ; ȁ á) 1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja: svetloba je prihajala skozi paž; postlal si je na skednju tik ob pažu; odtrgal je desko v pažu in skočil s podstrešja 2. nar. pregraja, zlasti v hlevu: konj buta ob paž 3. knjiž., redko opaž: paž v jedilnici je iz hrastovine ♪
  15.      páže  -ta m (ȃ) knjiž., redko paž: kraljev paže ♪
  16.      páževski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paže: paževska obleka / paževska služba ♪
  17.      pážiti  -im nedov. (á ȃ) 1. nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: pažiti stene; pažiti hlev s slamo 2. redko dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; mašiti: pažiti luknje, razpoke ♪
  18.      pážnica  -e ž (ȃ) redko opažna deska: pribijati pažnice ♪
  19.      pážnja  -e ž (á) knjiž. pozornost: usmeriti pažnjo drugam; to delo zahteva posebno pažnjo / posvečati čemu pažnjo; slika je vzbudila pažnjo gledalcev in kritikov / izkazovati komu pažnjo ♪
  20.      peán  -a m (ȃ) med. kleščam podobna priprava zlasti za stiskanje žil pri operaciji, precepka ♪
  21.      pêcelj  -clja m (é) del sadu, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino: odstraniti, potrgati peclje češnjam, hruškam; listi imajo dolge peclje; peclju podoben podstavek / cvetni, listni pecelj; grozdni pecelj ∙ ekspr. imeti oči na pecljih zelo radovedno gledati ♦ gastr. zoženi del kozarca za prijemanje ♪
  22.      pêceljček  -čka [cǝl] m (ē) manjšalnica od pecelj: potrgati peceljčke ribezu ♪
  23.      pecílen  -lna -o prid. (ȋ) gastr., v zvezi pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa: zavitek pecilnega praška ♪
  24.      peckánje  -a s (ȃ) glagolnik od peckati: peckanje pušk in mitraljezov ♪
  25.      peckáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. (narahlo) pokati: otroci so peckali s pištolicami / iz skrivališča so peckali na sovražnikovo patruljo streljali ♪

   69.433 69.458 69.483 69.508 69.533 69.558 69.583 69.608 69.633 69.658  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA