Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (6.951-6.975)
- bíomása -e ž (ȋ-ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase ♪
- bíomehánika -e ž (ȋ-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih ♪
- bíometeorologíja -e ž (ȋ-ȋ) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije ♪
- biometríja -e ž (ȋ) statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov ♪
- biónika -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko ♪
- bionomíja -e ž (ȋ) biol. nauk o zakonih življenja ♪
- bíopsiholóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika ♪
- biopsíja -e ž (ȋ) med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo ♪
- bíorítem -tma m (ȋ-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem ♪
- biosfêra -e ž (ȇ) biol. ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi ♪
- bioskóp tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop ♪
- bíotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika ♪
- bíotéhniški -a -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja ♪
- biótičen -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji ♪
- biotíp -a m (ȋ) biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo ♪
- bíotipologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov ♪
- biotít -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom ♪
- biotóp -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme ♪
- bípoláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema ♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma ♪
- bípolárnost -i ž (ȋ-ȃ) lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost ♪
- biríštvo -a s (ȋ) 1. biriška služba: birištvo mu je prinašalo skromne dohodke 2. ekspr. nasilje, ovaduštvo: birištvo je bilo v najlepšem cvetu ♪
- biró -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij ♪
- birokrácij -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija ♪
- birokracíja -e ž (ȋ) 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem ♪
- birokrát -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪
6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051