Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (69.458-69.482)


  1.      pastinák  -a m (á) vrtn. začimbna rastlina z rumenimi cveti v kobulih in odebeljeno glavno korenino, Pastinaca sativa ♪
  2.      pastír  -ja m (í) 1. kdor pase, čuva živino: v mladosti je bil pastir; pastir žene ovce na pašo / kravji, ovčji, svinjski pastir ∙ knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni ♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo kačji pastirji; ličinka kačjega pastirja 3. star., v zvezi dušni pastir duhovnik, župnik: dobili so novega dušnega pastirja ♪
  3.      pastírček  -čka m (í) manjšalnica od pastir: kot šolar je bil pastirček ♪
  4.      pastirčeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti pastirček: mati mu je umrla, ko je začel pastirčevati ♪
  5.      pastírec  -rca m (í) star. pastir, pastirček: pastirci so si zakurili kres ♪
  6.      pastiríca  -e ž (í) 1. ženska, ki pase, čuva živino: pastirica žene krave na pašo / gosja pastirica 2. nav. mn., zool. živo pisane ptice pevke z dolgim pozibavajočim se repom, ki živijo navadno ob vodi, Motacillidae: drozgi in pastirice / bela, gorska pastirica ♪
  7.      pastiríčica  -e ž (í) manjšalnica od pastirica: pastirček in pastiričica / pastiričice so za plugom pobirale črve ♪
  8.      pastiríčka  -e ž (í) manjšalnica od pastirica: bila je gosja pastirička / pastiričke so po njivi pobirale črve ♪
  9.      pastírjev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pastirje: iz daljave prihajajo glasovi pastirjeve piščali / pastirjevo življenje ♪
  10.      pastirjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pastirjevati: za pastirjevanje je dobila hlebček črnega kruha ♪
  11.      pastirjeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti pastir, opravljati pastirska dela: v mladosti je pastirjeval pri bogatem kmetu ♪
  12.      pastírski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na pastirje: opravljati pastirska dela; opisovati pastirsko življenje / pastirski običaji; pastirska pesem / pastirska palica, piščal / pastirska koča 2. star. duhovniški, škofovski: opravljati pastirsko službo ◊ lit. pastirska idila; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom pastírsko prisl.: pastirsko oblečen ♦ muz. pastirsko označba za izraz izvajanja pastorale ♪
  13.      pastúh  -a m (ū) zastar. žrebec: dir pastuhov ♪
  14.      pásulj  -a m (ȃ) gastr. jed iz fižola, mesa in začimb: jesti, kuhati pasulj / srbski pasulj ♪
  15.      pásus  -a m (ȃ) knjiž. odlomek, del: črtati neustrezne pasuse; to je najlepši lirski pasus njegove poezije; pasus drame ♪
  16.      páša  -e tudi -a m (ȃ) zlasti v fevdalni Turčiji visok vojaški ali civilni oblastnik: sultan je sprejel paše; živi kakor pravi paša / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Mustafa paša ♪
  17.      páša  -e ž (ā) 1. glagolnik od pasti pasem: paša drobnice, svinj; paša na pašniku, planinah / gnati, spustiti živino na pašo; vsak dan je na paši; rediti živali ob paši; striči ovce med pašo / gozdna paša; poletna, sezonska paša / peljati čebele na pašo 2. kar se (po)pase: planina ima dobro pašo; jelen si išče pašo; zaradi suše je zraslo malo paše ● zastar. dušna paša knjige, zlasti nabožne, verske vsebine; ekspr. dogodek je bil prava paša za novinarje je povzročil izredno zanimanje; ekspr. paša za oči kar si kdo z zanimanjem in zadovoljstvom ogleduje ◊ agr. želodna, žirova paša; paša na obroke pri kateri se dodeli živini le toliko pašnika, da se na njem enkrat do sitega naje; čeb. ajdova, kostanjeva paša; čebelja paša; jesenska paša ♪
  18.      pašalúk  tudi pášaluk -a m (ȗ; ȃ) zlasti v fevdalni Turčiji področje, na katerem ima oblast paša: beograjski, bosanski pašaluk ♪
  19.      pášček  -čka m (ȃ) manjšalnica od pas: narediti, zavezati pašček / zamenjati obrabljeni pašček za uro / lastovke z bleščečimi paščki ♪
  20.      páščipálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ-ȃ) nav. mn., zool. pajkovci s širokim členastim zadkom in ščipalnicami na pipalkah, Pseudoscorpionidea: suhe južine in paščipalci / knjižni paščipalec ♪
  21.      páščiti se  -im se nedov. (á ȃ) nar. vzhodno hiteti: mati se je paščila, da bi bila čimprej doma ♪
  22.      pášen  -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na paša ž: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem ♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo ♪
  23.      pašét  -a m (ẹ̑) žarg., teh. zložljiv lesen meter: meriti s pašetom ♪
  24.      paševánje  -a s (ȃ) glagolnik od paševati: ljudstvo je težko prenašalo dolgoletno paševanje turških oblastnikov / naveličala se je moževega paševanja ♪
  25.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪

   69.333 69.358 69.383 69.408 69.433 69.458 69.483 69.508 69.533 69.558  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA