Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (69.308-69.332) ![](arw_left.gif)
- paríški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci; stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda ♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871 paríško prisl.: pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice ♦ gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.: pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame ♪
- paritéta -e ž (ẹ̑) 1. ekon. razmerje vrednosti denarne enote do zlata ali vodilne valute: določiti pariteto / kovna pariteta razmerje med kovnimi stopnjami različnih valut; valutna pariteta / preračunano po novi pariteti dinarja 2. knjiž. usklajenost, sorazmerje: pariteta cen posameznih proizvodov; pogoji gospodarjenja in paritete v industriji / pariteta med ljudmi enakost ♪
- paritéten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. usklajen, sorazmeren: odbor je sestavljen na paritetni osnovi / načelo paritetnega zastopstva ♦ ekon. paritetni tečaj razmerje denarnih enot dveh držav, ki upošteva njihovo uradno določeno valutno pariteto ♪
- parítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pariti, spolno združevati: žival je godna za paritev / čas paritve ♪
- páriti -im nedov. (á ȃ) 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino páriti se 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les ♪
- páriti -im in paríti -ím nedov. (á ȃ; ȋ í) spolno združevati živali, navadno za pleme: takega psa ne smejo pariti; pariti živino / pariti osla s kobilo páriti se, in paríti se 1. pri živalih spolno se združevati: večina živali se pari spomladi 2. vulg. spolno občevati: pari se z najrazličnejšimi ženskami ♪
- parítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paritev: vzbuditi paritveni nagon / paritveni čas / paritveni organ ♪
- parízar -ja m (ȋ) nekdaj težek voz s širokimi platišči: konji so komaj vlekli naložen parizar; vpreči v parizar ♪
- parízarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parizar: parizarska kolesa / parizarski voz parizar ♪
- párjenje -a s (á) glagolnik od pariti, polivati: parjenje moke; parjenje perutnine; kotel za parjenje svinjske krme / parjenje lesa ♪
- párjenje in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske ♪
- párk -a m (ȃ) 1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / gozdni park gozd, urejen za park; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♦ šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi 2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park;
letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota ♪
- párka -e ž (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji boginja usode: neizprosne parke ♪
- párkelj -klja m (á) rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje // slabš. roka: pokaži mi svoje parklje ◊ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino ♪
- párkelj -na tudi -klja [kǝl] m (á) evfem. hudič: črn parkelj; grd kot sam parkelj // v krščanskem okolju spremljevalec Miklavža, predstavljajoč hudiča: parkelj je rožljal z verigo / eden izmed fantov se je oblekel v parkeljna ♪
- párkeljc -a [kǝl] m (ȃ) 1. manjšalnica od parkelj, kopito: srnini parkeljci; sledovi parkeljcev v snegu 2. poljud., v zvezi kozji parkeljci lesnata popenjavka z velikimi rumenkasto rožnatimi cveti v socvetjih, strok. kovačnik: razcveteli kozji parkeljci ● poljud. medvedji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva ♪
- párkeljček 1 -čka [kǝl] m (ȃ) manjšalnica od parkelj, kopito: črni parkeljčki / udaril ga je po parkeljčkih ♪
- párkeljček 2 -čka [kǝl] m (ȃ) manjšalnica od parkelj, hudič: srečati parkeljčka; hujši si od samega parkeljčka ♪
- parkét -a m (ẹ̑) 1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna // tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket 2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu 3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa ● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti ◊ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure ♪
- parkétar -ja m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem, brušenjem in lakiranjem parketa: mizar in parketar ♪
- parketárna -e ž (ȃ) tovarna parketa: odprli so novo parketarno; žaga in parketarna ♪
- parkétarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parketarje ali parketarstvo: parketarska in pečarska dela / parketarski delavec ♪
- parkéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parket: svetla parketna barva / parketni pod; parketna deščica; uporabljati parketno pasto; parketna žica žica za čiščenje, drgnjenje parketa; tla v sobi so bila parketna ♪
- parketírati -am nedov. in dov. (ȋ) pog. polagati parket: parketirati dnevno sobo parketíran -a -o: prostor še ni parketiran; tudi predsoba je parketirana ♪
- parkétnica -e ž (ẹ̑) les. parketna deščica: izdelovanje parketnic ♪
69.183 69.208 69.233 69.258 69.283 69.308 69.333 69.358 69.383 69.408