Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (68.758-68.782)



  1.      nikàk  in nikák -a -o zaim. (; ) star. noben: to nima nikakega pomena; izdelek ne potrebuje nikake reklame
  2.      nikákršen  in nikàkršen -šna -o zaim. (; ) knjiž. noben: uspeha ni bilo nikakršnega / ne dam ga za nikakršen denar / nikakršnih novic nimam, ne dobrih ne slabih
  3.      nikákšen  tudi nikàkšen -šna -o zaim. (; ) knjiž. noben: to ni v nikakšni zvezi
  4.      nikálen  -lna -o prid. () ki izraža, vsebuje zanikanje: njegov odgovor je nikalen ♦ filoz. nikalna sodba; lingv. nikalni stavek nikálno prisl.: na vprašanje je odgovoril nikalno
  5.      nikálnica  -e ž () lingv. prislov, ki izraža zanikanje: nikalnica ne / besedna, stavčna nikalnica; pleonastična nikalnica
  6.      nikár  prisl. (ā) 1. star., v zvezi s še, celo, niti izraža močno zanikanje, zavrnitev; kaj šele: še žival se mi smili, če je bolna, nikar človek; v tem gozdu zaideš celo podnevi, nikar v temi / še za krompir nima, nikar za meso / v vezniški rabi še zase nima, nikar da bi drugim dajal 2. star. izraža močno zanikanje nasprotja; ne pa: to je mevža, nikar župan 3. zastar. krepi zanikanje; niti: po značaju mi ni bil nikar malo podoben
  7.      nikár  stil. nikár -te prisl. (ā) krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi a) z zanikanim velelnikom ali želelnikom: nikar ne draži psa; nikar ne pozabite na nas; o tem nikar nikomur ne pravi / naj nikar še ne odide; naj si tega nikar ne žene k srcu / reci mu, naj nikar ne žvižga b) z nezanikanim nedoločnikom: nikar obupati; le zboleti nikar, otrok; le nikarta misliti, da se šalim, fanta; le nikarte se čuditi / elipt.: reci mu, da nikar, naj počaka; samo tega nikar; tja pa nikar / v medmetni rabi: nikar, bodi pameten; nikar, oče, bom že sam opravil
  8.      nikári  prisl. (ā) zastar. nikar: nikari ne bodi hud name; nikari ga ne poslušajte
  9.      níkati se  -am se in níkati -am nedov. () star. frnikolati se: pojdimo se nikat
  10.      níkdar  tudi nikdàr prisl. (; ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
  11.      nikelín  -a m () 1. min. rudnina nikljev arzenid: nikelj pridobivajo iz nikelina 2. teh. zlitina bakra, niklja in mangana ali cinka: žica iz nikelina; neskl. pril.: nikelin žica
  12.      níkelj  -klja m (í) 1. kem. magnetna težka kovina bele barve, element Ni: ta ruda ima mnogo niklja 2. v ameriškem okolju kovanec za 5 centov: vzel je iz denarnice dolar in nekaj nikljev
  13.      níkeljnast  -a -o [kǝl] prid. (í) star. nikljast: nikeljnasta ura
  14.      nikjér  prisl. (ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja na nobenem kraju: nikjer ne najdem ključa; nikjer drugje ne pridelujejo boljšega cvička; ekspr. nikjer na svetu ni drugače; elipt. hiše zaprte, človeka nikjer; ekspr. nikoli (in) nikjer nisem videl takega lažnivca
  15.      nikjéršnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž., redko ki ni, ne obstaja nikjer: nikjeršnji svet
  16.      níkljanje  -a s () glagolnik od nikljati: nikljanje kirurških instrumentov / galvansko nikljanje
  17.      níkljast  -a -o prid. (í) ki je iz niklja: nikljast denar; nikljasta ura
  18.      níkljati  -am nedov. () teh. prekrivati kovino s tanko plastjo niklja: nikljati mreže
  19.      níkljev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na nikelj: nikljeva ruda, zlitina ♦ metal. nikljevo jeklo jeklo, ki vsebuje nad 1 odstotek niklja // redko nikljast: nikljeva ura
  20.      níkniti 1 -em dov.) star. 1. ponikniti, izginiti: voda je niknila v pesek 2. skloniti se, nagniti se: glava ji je niknila na prsi
  21.      níkniti 2 -em dov.) star. vzkaliti, vzkliti: posevek nikne / tedaj je niknilo več organizacij nastalo, se pojavilo
  22.      nílski  -a -o prid. () nanašajoč se na Nil: nilska struga ♦ geogr. nilski katarakti; zool. nilski povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; nilski krokodil nílsko prisl.: nilsko zelena barva
  23.      nímanič  -a m () knjiž. revež, siromak: takrat je bil še nimanič
  24.      nímb  tudi nímbus -a m () knjiž. svetniški sij, gloriola: glavo obdaja nimb; zlati nimb / obdajal ga je nimb nepremagljivega junaka; izgubil je nimb nezmotljivosti
  25.      nímfa  -e ž () 1. v grški mitologiji lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe / gozdne, vodne nimfe 2. knjiž., ekspr. lepo, mlado dekle: ni mogel pozabiti nimfe z Bleda ◊ zool. ličinka, ki se brez zabubljenja spremeni v razvito žuželko

   68.633 68.658 68.683 68.708 68.733 68.758 68.783 68.808 68.833 68.858  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA