Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (68.233-68.257) 
- nergáč -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) nerga: bil je velik zbadljivec in nergač ♪
- nergánje -a s (ȃ) glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje ♪
- nergáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav ♪
- nergáti -ám nedov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas ♪
- nergàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek; bil je siten in nergav ♪
- nèríman -a -o prid. (ȅ-ȋ) lit. ki ni riman: nerimani verzi; dvojica nerimanih in dvojica rimanih vrstic ♪
- nèrjavèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) poljud. odporen proti rjavenju, strok. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla ♪
- nèrjáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) teh. odporen proti rjavenju: nerjavna kovina, zlitina; nerjavno jeklo ♪
- nèrúski -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni ruski: neruski narodi / neruski jezik / ima žareče, črne, neruske oči / ekspr. nekatera ruska dela so po njegovem mnenju zelo neruska ne ustrezajo ruskemu duhu, ruski miselnosti ♪
- nêrv -a m (ȇ) zastar. živec: smeh pomirjevalno deluje na njegove nerve ♪
- nervírati -am nedov. (ȋ) pog. razburjati, dražiti: začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira ♪
- nèsatiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ) papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti ♪
- nèsebíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu ♪
- nèsebíčnež -a m (ȅ-ȋ) ekspr. nesebičen človek: bil je velik nesebičnež ♪
- nêsen -sna -o prid. (é) nanašajoč se na nesenje (jajc): nesno obdobje / nesna sposobnost / nesna kokoš nesnica ♪
- nesênje -a s (é) glagolnik od nesti: dvig in nesenje / te kokoši so pridne za nesenje / nesenje jajc ♪
- nèsentimentálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni sentimentalen: nesentimentalen človek / imeti nesentimentalen odnos do drugih / nesentimentalna hvaležnost ♪
- nesesêr -ja m (ȇ) torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletna torbica: kupiti si neseser / potovalni neseser ♪
- nèsestávljen -a -o [sǝs in ses] prid. (ȅ-ȃ) ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena ♦ lingv. deljenje nesestavljenih besed ♪
- nèshájan -a -o prid. (ȅ-á) nevzhajan: neshajan kruh ♪
- nèsigníran -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. nepodpisan, nezaznamovan: slike so ostale nesignirane ♦ num. nesignirani novec novec brez označbe kovnice ♪
- nèsigúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ) pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen ♪
- nèsimétričen -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki ♪
- nèsimpátičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim ♪
- nèsistemátičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni sistematičen: nesistematično delo / veliko so jim pojasnili tudi slučajni, nesistematični podatki nesistematično zbrani nèsistemátično prisl.: nesistematično delati; nesistematično poučevati, vzgajati ♪
68.108 68.133 68.158 68.183 68.208 68.233 68.258 68.283 68.308 68.333 
