Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (68.033-68.057) 
- nèprávi -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
- nèpravíca -e ž (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice ♪
- nèpravíčen -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravičen: nepravična ocena / nepravični ljudje ♪
- nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
- nèprávšen -šna -o prid. (ȅ-ȃ) star. nepravilen, nenavaden: tako nepravšno stanje je dolgo trajalo / čeprav je nepravšen človek, tega ne bi naredil malovreden, ničvreden ♪
- nèpre... predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih (ȅ) za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno ♪
- nèprebáven -vna -o prid. (ȅ-á) neprebavljiv: neprebavna hrana, snov / neprebavno čtivo ♪
- nèprebávljen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni prebavljen: neprebavljena hrana, jed / ekspr. nove, še neprebavljene ideje ♪
- nèprebavljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prebaviti: neprebavljiva hrana, jed, snov // ekspr. slab, nekvaliteten: nahitro je skuhala neko neprebavljivo juho / sentimentalna, neprebavljiva povest ♪
- nèpreberljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nečitljiv: nepreberljiv podpis ♪
- nèprebrán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni prebran: časopis je ostal na mizi neprebran; neprebrano pismo / fižol je še neprebran ∙ on ji je kot neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti ♪
- nèprebúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž., ekspr. trden, globok: s težavo ga je zbudila iz neprebudnega spanja ∙ knjiž., ekspr. padli so pod kroglami in obležali neprebudni mrtvi ♪
- nèprebujèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
- nèprecenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti ♪
- nèprecízen -zna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni precizen: neprecizni merilni instrumenti / neprecizno izražanje ♪
- nèprečíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prečiščen: neprečiščen sladkor; neprečiščeno olje / knjiž. neprečiščeni nazori nejasni, neizoblikovani ♪
- nèpredélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predelan: predelana in nepredelana zelenjava / nepredelana učna snov / nepredelane surovine ♪
- nèpredíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne da predreti: nepredirna plast 2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk // ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev ● knjiž., redko nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna ♪
- nèpredméten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predmeten: nepredmetna miselnost ● knjiž., redko nepredmeten strah neutemeljen, neupravičen ◊ šol. nepredmetni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostni pouk; um. nepredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
- nèpredrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nepredramno spanje ♪
- nèpredŕt -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni predrt: nepredrta žoga / nepredrti mehur na nogi se mu je ognojil ♪
- nèpredstavljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki si ga ni mogoče predstavljati: nepredstavljivo vesolje / ekspr. znašel se je v nepredstavljivem položaju 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to so nepredstavljive razdalje; nepredstavljiva sila; opravili so nepredstavljivo delo nèpredstavljívo prisl.: jezik se je nepredstavljivo razvil; nepredstavljivo velika sila ♪
- nèpredúšen -šna -o prid. (ȅ-ū ȅ-ȗ) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: nepredušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepredušna plastična obloga nèpredúšno prisl.: nepredušno zapreti ♪
- nèpredvíden -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni predviden: ta mesec je imela precej nepredvidenih izdatkov; nastopile so nepredvidene ovire, težave nèpredvídeno prisl.: zamuda je nastala nepredvideno; sam.: zmeraj pride kaj nepredvidenega ♪
- nèpredvidljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da predvideti, predvidevati: nepredvidljiv dogodek; nastopile so nepredvidljive ovire, težave nèpredvidljívo prisl.: napetost se nepredvidljivo stopnjuje ♪
67.908 67.933 67.958 67.983 68.008 68.033 68.058 68.083 68.108 68.133 
