Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (67.508-67.532)


  1.      nazív  -a m (ȋ) 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv doktorja znanosti / dobiti, doseči doktorski naziv c) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naziva guverner, predsednik / dati, dobiti plemiški naziv; vladarski naziv / publ. biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika za znanstvenega svetnika č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naziv; naziv za odraslega moškega / nagovoriti koga z nazivom tovariš 2. ime: napisati naziv podjetja / slovenski naziv kraja / naziv blaga / napisati naziv in naslov prejemnika ime in priimek ♪
  2.      nazívati  -am nedov. (í) knjiž. 1. naslavljati, nagovarjati: nazivali so ga gospod, star. z gospodom 2. imenovati, reči: nazivali so ga filozof; ponekod nazivajo ta prostor hiša / nazivali so ga kar po imenu klicali ♪
  3.      nazíven  -vna -o prid. (ȋ) elektr. določen, potreben za normalno delovanje določene naprave, priprave: nazivni tok; nazivna moč, napetost / nazivna vrednost, zmogljivost ♦ avt. nazivno število vrtljajev; strojn. nazivna mera imenska mera ♪
  4.      naznačeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj; nakazovati: naznačevati možnosti za sodelovanje // delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: ozadje na slikah je navadno le naznačeval ♪
  5.      naznáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. knjiž. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj; nakazati: skušala je le naznačiti nekaj dogodkov; v uvodu je naznačil namen srečanja // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pisatelj je svojega junaka le naznačil 2. knjiž. ukazati, zahtevati, kako naj bo; določiti: naznačiti kraj sestanka / star. naznačili so ga v drug kraj 3. star. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun; nakazati: naznačili so mu tristo goldinarjev naznáčen -a -o: narahlo naznačen vzorec; priti ob naznačeni uri ♪
  6.      naznaníti  in naznániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanili so gosta; prosim, naznanite me direktorju najavite / psi so z lajanjem naznanili njihov prihod // vnaprej pokazati, opozoriti na nastop, pojavitev česa: naznaniti nesrečo, nevarnost / temni oblaki so naznanili nevihto; pomlad se je že naznanila 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: znanec ga ni naznanil; naznaniti tatu; šel je in se sam naznanil 3. knjiž. sporočiti, povedati: naznaniti imena nastopajočih; naznanil je, da se bo poročil; naznanila mu je, kako se je to končalo naznánjen -a -o: naznanjeni gostje; to je bilo naznanjeno v časopisu ♪
  7.      naznánjati  -am nedov. (á) 1. delati, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanjati goste; prijatelji so se mu naznanjali po telefonu / petelini so s petjem naznanjali dan // vnaprej kazati, opozarjati na nastop, pojavitev česa: naznanjati nesrečo, nevarnost / zvon je naznanjal, da nekje gori; svetloba se je naznanjala na obzorju 2. sporočati pristojnemu organu storilce kaznivih dejanj: ni hotel naznanjati ljudi oblastem 3. knjiž. sporočati, obveščati: naznanjam vam veselo novico; v pismu mu naznanja, da je stvar uspela naznanjajóč -a -e: dobil je obvestilo, naznanjajoče dan njihovega prihoda ♪
  8.      naznanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. naznanjati, napovedovati: naznanjevati goste 2. izpovedovati, izražati: naznanjuje ji svojo ljubezen; naznanjevati svoje misli naznanjujóč -a -e: žvižganje, naznanjujoče njihov prihod ♪
  9.      nazúnaj  in na zúnaj prisl. (ú) izraža stanje ali položaj, ki se kaže z zunanje strani: tudi nazunaj sta si zelo podobna; že nazunaj kaže hiša revščino / nazunaj je miren, v sebi pa se komaj premaguje navidez ♪
  10.      nazváti  -zôvem dov., nazvál (á ó) knjiž. nasloviti, nagovoriti: nazval ga je tovariš / nazvati koga po imenu, z imenom poklicati ♪
  11.      nazvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) knjiž. navzven: telo se boči nazven ♪
  12.      nažágati  -am dov. (ȃ) 1. z žaganjem priti do določene količine česa: nažagal je drva za zimo 2. z žaganjem načeti: nažagati desko, vejo nažágan -a -o: nažagana bruna; nažagana drva ♪
  13.      nažéhtati se  -am se dov. (ẹ̑) pog., slabš. napiti se (alkoholne pijače): nažehtati se vina / v gostilni so se ga nažehtali ♪
  14.      nažéti  -žánjem dov., nam. nažét in nažèt (ẹ́ á) z žetjem priti do določene količine česa, navadno žita: naželi so dovolj pšenice; nažeti travo za zajce ♪
  15.      nažgáti  -žgèm dov., nažgál (á ȅ) 1. prižgati: nažgati cigareto; nažgali so sveče / nažgati pisane lampijone 2. nar. severovzhodno s kuhanjem priti do določene količine česa, navadno žganja: popili so vse žganje, ki so ga nažgali doma 3. ekspr. natepsti, pretepsti: bal se je, da ga oče ne bi nažgal; nažgati koga s palico / pog. nažgati sovražnika premagati ♪
  16.      nažícati  -am dov. (ȋ) žarg. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: nažicati cigarete pri prijatelju / nažicati soseda za kruh ♪
  17.      nažíganje  -a s (ȋ) glagolnik od nažigati: nažiganje cigarete ♪
  18.      nažígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. prižigati: nažigati sveče; možje so si nažigali pipe / nažigati les, trske 2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga je nažigal s palico; nažigati žival z bičem / pog. nažigati po sovražniku streljati ♪
  19.      nažírati  -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: stebre že nažira rja; pren. neustrezne delovne razmere so ji nažirale zdravje ♪
  20.      naživéti se  -ím se dov., nažível se; nažívljen, naživét (ẹ́ í) ekspr. v življenju doseči veliko mero: naživel se je ♪
  21.      nažlampáti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. napiti se: pes je stekel k obcestnemu jarku in se nažlampal // nizko napiti se (alkoholne pijače): nažlampati se čaja, mleka; nažlampati se vina ♪
  22.      nažlébiti  -im tudi nažlebíti -ím dov., nažlébil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) nekoliko izžlebiti: nažlebiti okvir nažlébljen -a -o tudi nažlebljèn -êna -o: nažlebljen podstavek ♪
  23.      nažréti  -žrèm dov., nažŕl (ẹ́ ȅ) ekspr. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je nažrla ograjo / kaktus je nekaj nažrlo nagrizlo nažréti se 1. ekspr. najesti se: krava se je nažrla sveže trave / nizko: nažreti se mesa; nažreti se na sosedov račun // nizko napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se nažrli vina / pog. na smrt so se ga nažrli 2. slabš. naveličati se: nažrla se je svojega fanta / nažreti se življenja v mestu nažŕt -a -o: kabel z nažrto izolacijo; do sitega nažrti ljudje ♪
  24.      nažulíti  in nažúliti -im dov. (ȋ ú) nekoliko ožuliti: čevelj ga je nažulil ♪
  25.      nažvížgati  -am dov. (í) ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je pošteno nažvižgalȁ ♪

   67.383 67.408 67.433 67.458 67.483 67.508 67.533 67.558 67.583 67.608  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA