Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (66.883-66.907)



  1.      naplačník  -a m (í) kdor da naplačilo: seznam naplačnikov
  2.      naplahtáti  -ám dov.) pog. nalagati, prevarati: naplahtati koga; ekspr. včeraj so ga grdo naplahtali
  3.      naplastíti  -ím in naplástiti -im dov., naplástil; naplastèn in naplaščèn in naplásten ( í; ā ) redko zložiti v plasti: naplastiti les, seno
  4.      napláti  -póljem dov., napôlji napoljíte; naplál in naplàl (á ọ́) s planjem spraviti v kaj: naplati vodo v sod / naplati čeber vode
  5.      naplàv  in napláv -áva m ( á; ) knjiž. kar naplavi (tekoča) voda; naplavina: breg, posut z naplavom / veliki morski naplavi
  6.      napláva  -e ž () knjiž., redko kar naplavi (tekoča) voda; naplavina: naplave peska
  7.      napláven  -vna -o prid. (ā) naplavinski: zemljišče je ležalo na naplavnem svetu
  8.      naplavína  -e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti ♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina // kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja
  9.      naplavínski  -a -o prid. () nanašajoč se na naplavino: naplavinska zemlja; naplavinska tla / rodovitne naplavinske ravnine
  10.      naplavítev  -tve ž () glagolnik od naplaviti: naplavitev peska, zemlje
  11.      napláviti  -im tudi naplavíti -ím dov., naplávil (ā ; í) s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje; na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi; deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris // ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralo naplávljen -a -o tudi naplavljèn -êna -o: naplavljen prod; rodovitna naplavljena prst, zemlja; bil je kot naplavljen
  12.      naplávljati  -am nedov. (á) s tokom prinašati, spravljati kam, zlasti na breg, obalo: reka naplavlja les; valovi naplavljajo morsko travo
  13.      naplávljenec  -nca m () kdor je naplavljen: na bregu so našli naplavljenca; pren., ekspr. te ljudi bi lahko imenovali naplavljence na bregu življenja
  14.      naplávšati  -am dov. () nižje pog. nalagati, prevarati: naplavšati prijatelja; ekspr. pošteno jih je naplavšal
  15.      napleníti  in napléniti -im dov. ( ẹ́) s plenjenjem priti do česa: okrasje so naplenili v mestu; naplenili in naropali so veliko dragocenosti
  16.      naplésati se  in naplesáti se -pléšem se dov. (ẹ́ á ẹ́) zadovoljiti svojo potrebo, željo po plesu: v družbi se je naplesala in naveselila
  17.      napléskati  -am dov. (ẹ̑) narisati, napisati, navadno s čopičem: napleskati številke s črno barvo; napleskati rdečo zvezdo na zid napléskan -a -o: z velikimi črkami napleskan napis
  18.      naplêsti  -plêtem dov., naplêtel in naplétel naplêtla, stil. naplèl naplêla (é) 1. s pletenjem priti do določenega števila pletenih izdelkov: napletla je dve jopici, kapo in šal; naplesti za vso družino; letos je veliko napletla / nogavico je napletla do stopala spletla / naplesti več vencev 2. ekspr. naskrivaj pripraviti, narediti komu, navadno kaj neprijetnega: napletel jim je že marsikaj hudega; ne vedo, kdo jim je to napletel // z oslabljenim pomenom narediti, da se uresniči, kar določa samostalnik: naplesti nove spletke; ni mogel razumeti, kako se mu je napletla ta nesreča / naplesti komu maščevanje 3. ekspr. reči, povedati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: nekaj mu je napletel o njem / v zvezi s tem je napletel še druge zgodbe / pogovor je napletel na bližajoči se praznik usmeril, obrnilekspr. znova jih je hotel naplesti prevarati, ukaniti 4. ekspr. natepsti, pretepsti: zelo so ga napletli; naplesti z bičem
  19.      naplèt  -éta m ( ẹ́) knjiž., redko naklep: znano mu je bilo, kakšen naplet so skovali proti njim ◊ etn. del nevestinega pokrivala belokranjske ljudske noše iz pisanih svilenih trakov, ki se v loku prepletajo od senca do senca
  20.      naplétanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od napletati: napletanje stikov z dekleti
  21.      naplétati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu napletajo; zanimalo ga je, kaj napletajo proti njemu / le kaj napletajo s tem upornikom nameravajo storiti // z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: napletal je prijateljstvo z njo; napletati spletke / vsak dan je napletal pot k njim je hodil 2. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjame mu vsega, kar napleta; znova je nekaj napletala o njem / večkrat je napletala pri njem sebi v korist govorila / napletati besedo, pogovor na politiko usmerjati, obračati 3. tepsti, pretepati: napletal je konja z bičem; napletali so ga po hrbtu ● star. vztrajno ga je napletala pregovarjala, prepričevala
  22.      napleteníčiti  -im dov.) slabš. reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi: za danes si nam dovolj napleteničil
  23.      napram  predl., pisar., z dajalnikom do, proti, nasproti: odnos napram podrejenim / uvoz je napram lani narastel v primeri z lani
  24.      napráskati  -am dov. (á) s praskanjem priti do določene količine česa: otrok je iz zidu napraskal nekaj kamenčkov / ekspr. le toliko denarja smo lahko napraskali dobili, zbraliekspr. učenec je nazadnje le napraskal nalogo napisal, sestavil
  25.      naprašênje  -a s (é) glagolnik od naprašiti: naprašenje sadnega drevja

   66.758 66.783 66.808 66.833 66.858 66.883 66.908 66.933 66.958 66.983  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA