Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (66.308-66.332)



  1.      nàdtváren  -rna -o prid. (-ā) knjiž. ki presega področje tvarnega, snovnega: nadtvarni svet; nadtvarne sile / nadtvarne vrednote / ekspr. nadtvarna lepota zelo velika, izredna
  2.      nàdučítelj  -a m (-) nekdaj šolski upravitelj: dobili so novega nadučitelja
  3.      nadúdlati se  -am se dov. () žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: nič ne razmišlja, ampak se kar vse nadudla
  4.      nadúha  -e ž () bolezen z napadi krčevitega dušenja: naduha ga muči; ima hudo naduho / napad naduhe ♦ med. srčna naduha
  5.      nadúhati se  -am se dov.) zadovoljiti svojo potrebo, željo po duhanju: ni se mogla naduhati omamnega vonja rož
  6.      nàdúra  -e ž (-ū) delovna ura, ki presega redni delovni čas: ima veliko nadur / delati, plačevati nadure
  7.      nàdúren  -rna -o prid. (-) ki presega redni delovni čas: nadurno delo / nadurni zaslužek nàdúrno prisl.: veliko delavcev dela nadurno
  8.      nadúšen  -šna -o prid. () nar. štajersko nadušljiv: nadušen človek / nadušni napad napad naduhe
  9.      nadúšljiv  -a -o prid. () ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle nadúšljivo prisl.: nadušljivo dihati
  10.      nadúšljivec  -vca m () kdor ima naduho: nadušljivci se hitro zasopejo / ekspr. pusti pri miru te stare nadušljivce
  11.      nadút  -a -o prid. () ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih: biti, postati nadut; nadut in surov človek; prim. naduti
  12.      nadútež  -a m () ekspr. nadut človek: ta nadutež nas niti ne pogleda; ošaben nadutež
  13.      nadúti  -dújem dov. (ú ū) zastar., navadno kot deležnik na -l napihniti, napeti: veter je nadul jadra nadút -a -o: nadut trup konja; prim. nadut
  14.      nàdvárstven  -a -o prid. (-) jur., v zvezi nadvarstveno sodišče, nekdaj sodišče, ki nadzoruje izpolnjevanje dolžnosti varuhov, skrbnikov
  15.      nadvláda  -e ž () vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: obdržati nadvlado nad šibkejšimi; gospodarska, politična nadvlada; težnja po nadvladi; pren., ekspr. nadvlada srca nad razumom
  16.      nadvládanje  -a s (ā) glagolnik od nadvladati: nadvladanje države nad sosednjo državo / kljub prizadevanju ni prišlo do nadvladanja njegovega stališča prevlade
  17.      nadvládati  -am dov. (ā) doseči vodilen, gospodujoč položaj: mesto je nadvladalo nad sosednjimi mesti / nobena misel v razpravi ni nadvladala prevladala / knjiž. s težavo je nadvladal jezo obvladal, premagal
  18.      nadvládje  -a s () knjiž. nadvlada: nadvladje imperialističnih držav nad drugimi državami / nadvladje oblike nad vsebino
  19.      nadvráten  -tna -o prid. (ā) ki je, se nahaja nad vrati: v nadvratni lok portala so vklesana znamenja; iz nadvratne line se je oglasil zvonček / osnutek za nadvratni relief ♦ um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
  20.      nàdvsakdánji  -a -e prid. (-á) knjiž. ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno; izreden: nadvsakdanje vrednote / nadvsakdanji človek, delavec
  21.      nadvsè  prisl. () ekspr. izraža najvišjo mero, stopnjo: nadvse rada pleše; to ga je nadvse zanimalo / znašel se je v nadvse smešnem položaju; prim. nad
  22.      nadzêmeljski  tudi nadzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) 1. ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemeljski deli rastlin // ki je, se nahaja na zemeljski površini: nadzemeljske in podzemeljske reke 2. v krščanstvu ki je, obstaja nad zemeljsko stvarnostjo: nadzemeljski svet / nadzemeljska bitja / verovati v nadzemeljsko življenje ● ekspr. nadzemeljska sreča zelo velika
  23.      nadzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemni deli rastlin / nadzemni kabel, vod; nadzemna železnica // ki je, se nahaja na zemeljski površini: nadzemni tok reke
  24.      nadzémski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja nad zemljo, zemeljsko površino: nadzemski deli rastlin / nadzemska železnica 2. ki ni na zemlji, ne pripada zemeljski stvarnosti: pred njimi se je odprl neskončen nadzemski svet / ekspr. v sanjah se sprehaja po nadzemskih pokrajinah nenavadnih, čudovitih / ekspr. to je nadzemska sreča zelo velika 3. v krščanstvu ki je, obstaja nad zemeljsko stvarnostjo: nadzemski svet; nadzemske sile / nadzemska bitja / verovati v nadzemsko življenje
  25.      nadzídati  tudi nadzidáti -am dov. (í á í) sezidati, dozidati nad čim: na take temelje lahko nadzidaš pet nadstropij / nadzidati hišo za dve nadstropji nadzídan -a -o: nadzidani deli stavbe; hiša je nadzidana

   66.183 66.208 66.233 66.258 66.283 66.308 66.333 66.358 66.383 66.408  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA