Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (65.333-65.357)


  1.      mijávkniti  -em dov. (á ȃ) oglasiti se z glasom mijav: mačka je tiho mijavknila ♪
  2.      mík  -a m (ȋ) knjiž., navadno s prilastkom privlačnost, mikavnost: ljudje množično nasedajo miku mesta; to bo dajalo delu poseben mik / ptičje petje daje naravi neizrekljiv mik / mn., ekspr. ženski miki čari / ekspr. knjiga je izreden mik za vse bibliofile ♪
  3.      mikálen  -lna -o prid. (ȃ) tekst. s katerim se mika: mikalni stroj ♪
  4.      mikálka  -e [lk in u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od mikalec: mikalke in predice ♪
  5.      mikálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica ♪
  6.      mikálnik  -a m (ȃ) tekst. stroj za razčesavanje, uravnavanje prediva: kupili so nove mikalnike ♪
  7.      míkanje  -a s (ȋ) glagolnik od mikati1: mikanje volne; priprava za mikanje ♪
  8.      míkanka  -e ž (ȋ) tekst. preja iz mikanega prediva: volnena mikanka; proizvodnja mikanke in česanke ♪
  9.      mikástenje  -a s (á) ekspr. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje ♪
  10.      mikástiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves 2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil 3. redko mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo ♪
  11.      míkati 1 -am nedov. (ȋ) tekst. z mikalnikom razčesavati, uravnavati predivo: mikati konopljeno, laneno predivo míkan -a -o: mikana preja, volna ♪
  12.      míkati 2 -am nedov. (ȋ) zastar. izobraževati, vzgajati: mikali so ga v zahodni Evropi / likal in mikal je svoj slikarski dar ♪
  13.      míkati  -am tudi míčem nedov. (ȋ ȋ) zastar. tresti, stresati, premikati: klicala in mikala ga je, dokler se ni prebudil / brezoseb. ko je že prenehal jokati, ga je še vedno mikalo po vsem telesu ♪
  14.      míkati  -am stil. míčem nedov. (ȋ) nav. 3. os. 1. vzbujati pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: od vsega ga najbolj mika proučevanje zvezd; mika ga planšarsko življenje; ne mika ga, da bi postal rudar / mika jo daljni svet / fanta je zelo mikalo iti v šole / brezoseb., elipt. dekleta mika na ples; zelo ga je mikalo v gostilno // ekspr. vzbujati pri kom radovednost: vse jo je mikalo; prav mika me izvedeti, kaj so sklenili / silno me je mikalo, kaj je v zavitku // ekspr. vzbujati pri kom pozitiven čustveni odnos: gledališče ga mika že od mladosti; mika ga umetnost starega veka 2. ekspr. vzbujati pri kom veliko zanimanje, občudovanje: njena lepota je mikala fante / ta nenavadna skala mika popotnikovo oko ● ekspr. če te jedro mika, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo ♪
  15.      mikáven  -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen mikávno prisl.: tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega ♪
  16.      mikénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Mikene: mikenski prebivalci ♦ arheol. mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo ♪
  17.      míkica  -e ž (ȋ) frotirna majica z dolgimi ali kratkimi rokavi: oblekel je kratke hlače in progasto mikico ♪
  18.      Miklávž  -a m (ȃ) v krščanskem okolju oseba, predstavljajoča svetega Miklavža, ki na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke: Miklavž jih je obdaroval / to mu je Miklavž prinesel ♪
  19.      miklavževánje  -a s (ȃ) glagolnik od miklavževati: udeležiti se miklavževanja ♪
  20.      miklavževáti  -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati praznik svetega Miklavža: otroci so šli miklavževat ♪
  21.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
  22.      miklávževka  -e ž (ȃ) v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka ♪
  23.      míksati  -am nedov. (ȋ) pog. mešati, stepati, mleti z mešalnikom: miksati jajca, sadje, smetano míksan -a -o: miksane pijače ♪
  24.      miksedém  -a m (ẹ̑) med. bolezen zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice ♪
  25.      míkser  -ja m (í) pog. električni aparat za mešanje, stepanje; mešalnik: zdrobiti, zmešati, zmleti v mikserju; mešati pijače z mikserjem; priključki za mikser / dati sadje, smetano v mikser zmešati, stepsti, zmleti ♪

   65.208 65.233 65.258 65.283 65.308 65.333 65.358 65.383 65.408 65.433  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA