Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (65.233-65.257)



  1.      metúljnica  -e ž () 1. nav. mn., bot. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, Fabaceae: metuljnice bogatijo zemljo z dušikom; gojiti, sejati metuljnice; detelja, fižol in druge metuljnice 2. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev: celo popoldne je z metuljnico tekal za metulji / izprazniti metuljnico
  2.      Metúzalem  -a m (ū) v zvezi star kot Metuzalem zelo star
  3.      metúzalem  -a m (ū) ekspr. zelo star človek, zlasti moški: od tega metuzalema res ne moreš zahtevati takih naporov // žival, ki živi zelo dolgo: želve so pravi metuzalemi
  4.      metúzalemski  -a -o prid. (ū) tak kot pri Metuzalemu: dočakal je metuzalemsko starost
  5.      mévlja  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevlje ∙ ekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten
  6.      mevljáti  -ám nedov.) 1. premikati ustnice: otrok je nemirno mevljal / mevljal je z ustnicami, spregovoriti pa ni mogel 2. ekspr. mrmrati, momljati: mevljal je nekaj o okrutnih moških
  7.      mévtrga  -e ž (ẹ́) nar. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti v mevtrgi
  8.      mévža  -e ž (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv človek: on je prevelika mevža, da bi to naredil; podjeten mora biti človek, ne pa taka mevža / kot psovka: odloči se že, prekleta mevža; mevža mevžasta
  9.      mévžast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje mévžasto prisl.: ne vedi se tako mevžasto
  10.      mevžáti  -ám tudi mévžati -am nedov.; ẹ̑) nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti: ne mevžaj toliko, ampak hitro povej
  11.      mevžè  -éta m ( ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta mevže si nič ne upa
  12.      mevžè  -éta s ( ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: to mevže se nič ne upa
  13.      mévžica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od mevža: to mevžico bova že obvladala
  14.      mezaliánsa  -e ž () knjiž. zakon med osebama iz zelo različnih družbenih razredov: skleniti mezalianso; pren., ekspr. mezaliansa revolucionarnega duha in malomeščanstva
  15.      mezanín  -a m () grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama, navadno med pritličjem in prvim nadstropjem: stanovati v mezaninu; trgovina v mezaninu
  16.      mezát  in mezàt -áta m (; á) nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk)
  17.      mèzda  -e in mezdà -è in mézda -e in mêzda -e [prvi obliki mǝz] ž (ǝ̄; ; ẹ̄; é) 1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za zvišanje mezd / akordna mezda ♦ ekon. mezda plačilo za delavčevo delovno silo, prodano lastniku proizvajalnih sredstev; časovna mezda ki se obračunava po trajanju dela; minimalna mezda najnižja dopustna 2. publ. plača, osebni dohodek: mezde so v tej državi še dokaj nizke; zamrznitev mezd in cen
  18.      mèzden  in mézden in mêzden -dna -o [prva oblika mǝz] prid. (ǝ̄; ẹ̄; ē) nanašajoč se na mezdo: mezdno delo / mezdni sistem; mezdno razmerje med delavci in delodajalci ◊ adm. mezdni knjigovodja knjigovodja, ki obračunava, knjiži in izplačuje osebne dohodke; ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd
  19.      mèzdnik  in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki mǝz] m (ǝ̄; í; ẹ̄; ē) ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete // v nekaterih deželah najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki
  20.      mèzdniški  in mezdníški in mézdniški in mêzdniški -a -o [prvi obliki mǝz] prid. (ǝ̄; ; ẹ̄; ē) v nekaterih deželah najemniški: mezdniške čete
  21.      mézdra  -e ž (ẹ̑) vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami; podusnjica: koža ima veliko mezdre; odstraniti mezdro // teh. ta plast in drugi odpadki kože za izdelavo kleja: vonj po mezdri
  22.      mezdrênje  tudi mézdrenje -a s (é; ẹ̑) glagolnik od mezdriti: mezdrenje luženih kož
  23.      mezdrílen  -lna -o prid. () usnj. ki se uporablja za mezdrenje: mezdrilni nož, stroj
  24.      mezdríti  -ím tudi mézdriti -im nedov., mezdrèn tudi mézdren ( í; ẹ̑) usnj. odstranjevati mezdro s kože: mezdriti lužene, surove kože
  25.      mezèg  -zgà tudi mèzeg -zga [mǝz] m (ǝ̏ ; ǝ̀) domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg

   65.108 65.133 65.158 65.183 65.208 65.233 65.258 65.283 65.308 65.333  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA