Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (64.358-64.382)


  1.      maríčka  medm. (ȋ) izraža a) začudenje, navdušenje: marička, kako je to lepo b) strah, vznemirjenje, obup: o marička, kako sem se ustrašila ♪
  2.      marihuána  -e ž (ȃ) zlasti v ameriškem okolju močno mamilo iz indijske konoplje: kaditi, uživati marihuano ♪
  3.      Maríja  -e ž (ȋ) rel. 1. Kristusova mati: v stiski je klical Marijo // kip ali podoba, ki to predstavlja: lesene gotske Marije 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, presenečenje: Marija, je to drago b) strah, vznemirjenje, obup: o Marija, kaj bo iz tega; Marija (pomagaj), v vodo je skočila ♪
  4.      maríja  -e ž (ȋ) nar. gorenjsko zvonjenje zvečer v čast Mariji; avemarija: ob mariji so bili že vsi doma / cerkovnik je odzvonil marijo ♪
  5.      maríja  medm. (ȋ) izraža a) začudenje, presenečenje: marija, ali je mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: marija (sveta), kakšna nesreča ♪
  6.      marijaníšče  -a s (í) v krščanskem okolju internat, navadno srednješolski, imenovan po Mariji: ob gimnaziji stoji marijanišče / nekdanje Marijanišče na Poljanski cesti ♪
  7.      marijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Marijo: marijanska pobožnost ♪
  8.      Maríjin  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela ♪
  9.      maríjin  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci; poljud. marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ♪
  10.      marímba  -e ž (ȋ) muz. ksilofonu podobno afriško glasbilo: igrati na marimbo ♪
  11.      marína  -e ž (ȋ) 1. um. slika, na kateri je upodobljen morski motiv: razstavljati krajine in marine; slikar marin 2. navt. pristanišče za jahte: urediti marino; piranska marina 3. zastar. mornarica: vojake je služil pri marini ♪
  12.      marináda  -e ž (ȃ) gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje: narediti marinado; pečene ribe politi z marinado / ribja marinada z marinado polita riba ♪
  13.      marínar  -ja m (ȋ) nižje pog. mornar: bele uniforme marinarjev ♪
  14.      marínec  -nca m (ȋ) publ., zlasti v ameriškem okolju pripadnik vojne mornarice: poročilo o spopadu ameriških marincev z gverilci ♪
  15.      maríner  -ja m (ȋ) alp. reševalna priprava za prenašanje ali prevažanje ponesrečencev: kmalu po nesreči so prispeli reševalci z marinerjem ♪
  16.      marinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado: marinirati meso, ribe mariníran -a -o: marinirane gobe, ribe; marinirana perutnina ♪
  17.      marinízem  -zma m (ȋ) lit. s tropi in figurami zelo obloženi stil italijanskega literarnega baroka ♪
  18.      maritímen  -mna -o prid. (ȋ) knjiž. morski, pomorski: maritimna zračna masa / maritimne lastnosti ladje manevrske ♪
  19.      marjánca  -e ž (ȃ) igr. namizna igra z vrtavko in kroglicami: igrati marjanco ♪
  20.      marjáš  -a m (ȃ) igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk: igrati marjaš / šel je v gostilno na partijo marjaša ♪
  21.      marjéta  -e ž (ẹ̑) travniška ali vrtna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških: marjete že cvetijo ♪
  22.      marjética  -e ž (ẹ̑) majhna travniška ali vrtna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti: nasaditi na grob marjetice; otrok je skakal po travi in trgal marjetice; šopek marjetic ♪
  23.      marjétka  -e ž (ẹ̑) marjetica: šopek marjetk ♪
  24.      márka  -e ž (ȃ) 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka ◊ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja ♪
  25.      markácija  -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico ♪

   64.233 64.258 64.283 64.308 64.333 64.358 64.383 64.408 64.433 64.458  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA