Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (64.183-64.207)



  1.      málinski  -a -o prid. (á) star. mlinski: malinski kamen; malinsko kolo
  2.      malíški  -a -o prid. () knjiž. nanašajoč se na malike: mališka svetišča / mališki izraz
  3.      malíti  -ím nedov. ( í) knjiž., redko omalovaževati, podcenjevati: ista dela je nekaj časa malil, nekaj časa pa povzdigoval
  4.      málta  -e [t in lt] ž () gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta ♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa
  5.      máltar  -ja [t in lt] m () redko kdor dela malto: najeti bi moral še dva maltarja // slabš. zidar: šel je med maltarje
  6.      maltárka  -e [tudi t] ž () posoda za malto: zajeti iz maltarke
  7.      maltáza  -e ž () biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj sladnega sladkorja v grozdni sladkor: maltaza črevesnega soka
  8.      málten  -tna -o [t in lt] prid. () nanašajoč se na malto: maltne plasti na steni / maltno vezivo
  9.      maltéški  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov
  10.      maltretíranje  -a s () knjiž. grdo ravnanje, trpinčenje: po dolgem zasliševanju in maltretiranju so ga odpeljali v zapor
  11.      maltretírati  -am nedov. () knjiž. grdo ravnati s kom, trpinčiti: maltretirati delavce, jetnike, podrejene
  12.      maltuzianízem  -zma m () soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma
  13.      maltuziánski  -a -o prid. () nanašajoč se na maltuzianizem: maltuzianski pesimizem / maltuzianska teorija
  14.      málva  -e ž () vrtn. okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti; slezenovec
  15.      malvázija  in malvazíja -e ž (á; ) 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
  16.      malvázijec  in malvazíjec -jca m (á; ) redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca
  17.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja
  18.      malverzánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa: ugotovili so, da je malverzant
  19.      máma  -e ž (á) v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babicaekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane
  20.      mamán  in mamá ž neskl. () star., v meščanskem okolju mama, mati: hči je podobna svoji maman; dobrodušna maman
  21.      mámba  -e ž () zool. dolga in zelo strupena afriška kača, Dendroaspis: pik mambe / zelena mamba
  22.      mamelúk  -a m () 1. zgod., nekdaj vojak enote turško-egiptovske vojske v Egiptu, ki si je pridobila oblast: oddelek mamelukov // konjenik Napoleonove telesne garde iz Egipta: hraber mameluk 2. knjiž., slabš. kdor služi tujim političnim interesom: nemškutarski mameluk
  23.      mamelúški  -a -o prid. () nanašajoč se na mameluke: mameluška konjenica / mameluška vdanost
  24.      mámi  ž neskl. () ljubk. mama, mati: mami me bo peljala v šolo / naša dobra, draga mami / kot nagovor: mami, počakaj; hvala, mami
  25.      mámica  -e ž (ā) ljubk. mama, mati: otrok se dobrika mamici / kot nagovor dober večer, mamica / stara mamica stara mati, babicaekspr. obleka za bodoče mamice za noseče ženske

   64.058 64.083 64.108 64.133 64.158 64.183 64.208 64.233 64.258 64.283  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA