Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (64.033-64.057)



  1.      mágma  -e ž () geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme
  2.      magmátski  -a -o prid. () nanašajoč se na magmo: rudnina magmatskega izvora / magmatska kamnina kamnina, nastala iz magme / magmatsko delovanje
  3.      mágna kárta  mágne kárte in mágna chárta mágne chárte [kar-] ž (-) vznes. pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu: to je naša magna karta
  4.      magnát  -a m () nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat ♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski
  5.      magnátka  -e ž () ženska oblika od magnat: revež sem v primerjavi s to magnatko
  6.      magnátski  -a -o prid. () nanašajoč se na magnate: magnatska ošabnost, samozavest / magnatski položaj; velike magnatske posesti
  7.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta
  8.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno
  9.      magnétenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od magnetiti: magnetenje jekla
  10.      magnétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje 2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo magnétično prisl.: njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti
  11.      magnetílen  -lna -o prid. () elektr. ki magneti: magnetilni tok; magnetilno navitje
  12.      magnetít  -a m () min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita; rudnik magnetita
  13.      magnétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) delati kaj magnetno: magnetiti jeklo
  14.      magnetízem  -zma m () 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem
  15.      magnetizêr  -ja m () kdor magnetizira: tega je zdravil magnetizer
  16.      magnetizírati  -am nedov. in dov. () 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetizíran -a -o: magnetiziran človek
  17.      magnétnica  -e ž (ẹ̑) fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug: odklon magnetnice
  18.      magnétski  -a -o prid. (ẹ̑) redko magneten: magnetske lastnosti / magnetska energija
  19.      magnézij  -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita
  20.      magnézija  -e ž (ẹ́) krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju: pridobivati magnezijo; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo ♦ kem. magnezijev oksid
  21.      magnézijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid; magnezijeva zlitina ♦ grad. magnezijev fluat
  22.      magnézijski  -a -o prid. (ẹ́) ki je iz magnezija: prižgati magnezijsko nit
  23.      magnezít  -a m () min. rudnina magnezijev karbonat: pridobivanje magnezija iz magnezita; rudnik magnezita
  24.      magnezíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na magnezit: magnezitni rudnik ♦ grad. magnezitni cement vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida; teh. magnezitna opeka opeka iz žganega magnezita
  25.      magnificénca  -e ž (ẹ̑) navadno s svojilnim zaimkom, v nekaterih deželah naslov za rektorja univerze: njegova magnificenca (rektor) je odredil / kot nagovor vaša magnificenca, vabimo vas

   63.908 63.933 63.958 63.983 64.008 64.033 64.058 64.083 64.108 64.133  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA