Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (63.933-63.957) 
- lutécij -a m (ẹ́) kem. redka kovina sive barve, element Lu ♪
- luterán -a m (ȃ) star. protestant, evangeličan: katoličani in luterani v Prekmurju ♪
- luteránec -nca m (ȃ) raba peša protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanov ♦ rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa ♪
- luteránka -e ž (ȃ) raba peša protestantka, evangeličanka ♪
- luteránski -a -o prid. (ȃ) raba peša protestantski, evangeličanski: on je luteranske vere ♦ rel. luteranska smer protestantizma ♪
- lútka -e ž (ȗ) 1. majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger: gledališče je dobilo nove lutke; igrati z lutkami; hodi, premika se kot lesena lutka / gledališče ročnih lutk / pog. gledati lutke lutkovno predstavo // slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: on je v tej igri samo lutka; okupatorjeve lutke; vlada lutk 2. figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti: lutka v izložbi, trgovini / moška, ženska lutka / demonstranti so zažgali lutko / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti 3. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: šivala je oblekico za svojo lutko; igrati se z lutko; lutka iz celuloida, gumija / kupiti lutko v narodni noši / obraz kot lutka lep, okrogel, toda brezizrazen; pren., ekspr. dekle je njegova lutka,
igračka za kratek čas ● slabš. biti lutka v diktatorjevih rokah ravnati, delati po njegovih zahtevah; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači ◊ nav. mn., geol. lutka različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici; gled. animirati lutko; filmska lutka ki nastopa v lutkovnih filmih; ročna lutka ki se natakne na prste roke; senčna lutka od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; viseča lutka ali lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil ♪
- lútkar -ja m (ȗ) 1. gled. oseba, ki lutko premika in govori zanjo: ta lutkar je odličen animator in recitator; spreten lutkar 2. kdor se ukvarja z lutkovnim gledališčem: posvetovanje lutkarjev // izdelovalec lutk ♪
- lútkarica -e ž (ȗ) ženska oblika od lutkar ♪
- lutkaríja -e ž (ȋ) žarg. lutkarstvo: trudi se, da bi spet oživil lutkarijo ♪
- lútkarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na lutkarje: lutkarska praksa / na šoli dela lutkarski krožek // redko lutkoven: lutkarski film ♪
- lútkast -a -o prid. (ȗ) ekspr. tak kot pri lutki: imeti lutkast obraz // podoben lutki: kodrolas, lutkast deček lútkasto prisl.: lutkasto ubogati ♪
- lútkica -e ž (ȗ) manjšalnica od lutka: igra se z lutkico ♪
- lútnja -e ž (ū) muz., nekdaj glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu: brenkati, igrati na lutnjo; lutnja in harfa ♪
- lútnjar -ja m (ȗ) nekdaj kdor igra na lutnjo: kraljevi trobentač in lutnjar ♪
- lútrski -a -o prid. (ú) star. protestantski, evangeličanski: lutrski duhovnik / lutrski ljudje ♪
- lútrš prid. neskl. (ú) zastar. protestantski, evangeličanski: lutrš vera / niso bili katoliški, ampak lutrš ljudje ♪
- lúža -e ž (ú) 1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah // plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži 2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina; umorjeni je ležal v luži krvi ● ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean ♪
- lúžast -a -o prid. (ú) poln luž: cesta je blatna in lužasta ♪
- lúžen -žna -o prid. (ū) nanašajoč se na luženje ali lug 2: lužna tekočina / poljud. lužni kamen spojina natrija s hidroksilno skupino, strok. natrijev hidroksid ♪
- lúženje -a s (ū) glagolnik od lužiti: luženje hrastovine / luženje nikljevih rud / postopek pri luženju svinjskih kož ♪
- lúžica -e ž (ú) manjšalnica od luža: cesta je polna luž in lužic; ekspr. otrok stopi v vsako lužico / pobrisati lužice; lužica vina ♪
- lužílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na luženje: lužilna tekočina / lužilni postopek ♦ teh. lužilna jama ♪
- lužílnica -e ž (ȋ) tovarniški obrat za luženje: usnjarna je povečala lužilnico ♪
- lúžiščina -e ž (ū) lužiškosrbski jezik: prevajati iz lužiščine ♦ lingv. dolnja, gornja lužiščina ♪
- lúžiški -a -o prid. (ū) nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi ◊ arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli ♪
63.808 63.833 63.858 63.883 63.908 63.933 63.958 63.983 64.008 64.033