Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (63.508-63.532)



  1.      líčece  -a [čǝc] s () ekspr. manjšalnica od lice 1: dojenček ima okrogla ličeca; mehka, rdeča ličeca; jamica v ličecih
  2.      líček  -čka m, mn. líčka s tudi líčki m () ekspr. manjšalnica od lice 1: pobožati otroka po ličku; imeti okrogla, rdeča lička; jamice na ličkih; lička kot mleko in kri bela in rdeča
  3.      líčen 1 -čna -o prid., líčnejši (í ) nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično líčno prisl.: pisati razločno in lično; lično izdelani čevlji; lično urejen lokal
  4.      líčen 2 -čna -o prid. () nanašajoč se na lice: lične kosti; povešene lične mišice / redko lična stran tkanine prava stran, lice / lična in hrbtna stran medalje
  5.      líčenje  -a s () glagolnik od ličiti1: ličenje vek; knjiga o ličenju in kozmetiki sploh / ličenje avtomobilov
  6.      ličílen  -lna -o prid. () s katerim se liči: ličilno sredstvo / ličilni nož
  7.      ličínka  -e ž () zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab paglavci
  8.      líčiti 1 -im nedov.) 1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom; ženske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom 2. prekrivati z barvo, lakom: ličiti avtomobile
  9.      líčiti 2 -im nedov.) zastar., navadno v zvezi z na biti podoben, spominjati: sin liči na očeta / tak sistem liči na absolutizem
  10.      líčje  -a s () 1. bot. del lubja, sestavljen iz mrtvih celic: vlakna ličja; zajedavci v ličju 2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje: zvezati z ličjem; palmovo ličje; košarica iz ličja; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu vlakna, vlakenca 3. nar. ličkanje: z ličjem napolnjena blazina
  11.      líčkanje  -a s () 1. glagolnik od ličkati: ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo 2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža: napolniti blazino z ličkanjem; šumenje ličkanja; copate iz ličkanja
  12.      líčkar  -ja m () kdor lička: gospodinja je pogostila ličkarje
  13.      líčkati  -am nedov. () odstranjevati s koruznega storža krovne liste: pri sosedovih ličkajo / ličkati koruzo
  14.      líčnat  -a -o prid. () nanašajoč se na ličje: ličnate copate / ležati na ličnati blazini napolnjeni z ličkanjem
  15.      líčnica  -e ž () anat. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico: poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo; ostre, široke ličnice; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami
  16.      líčnik 1 -a m () les. skobljič za končno izgladitev ploskve: ličnik in kosmač
  17.      líčnik 2 -a m () anat. vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti
  18.      lídijski  -a -o prid. (í) muz., v zvezi lidijska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor
  19.      lidít  -a m () kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z liditom ◊ min. temno sivi različek kalcedona
  20.      liferánt  -a m (ā á) nav. slabš. dobavitelj: vojni liferanti
  21.      líft  -a m () pog. (osebno) dvigalo: stopiti v lift; peljati se z liftom
  22.      líga  -e ž () 1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga 2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; prva zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države // tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige
  23.      lígarica  -e ž () zool. divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
  24.      ligáš  -a m (á) 1. žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci zveznega ligaša 2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani
  25.      ligáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje

   63.383 63.408 63.433 63.458 63.483 63.508 63.533 63.558 63.583 63.608  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA