Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (63.483-63.507)


  1.      líce  -a s (ȋ) 1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica 2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb 3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje // prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca 4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno 5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta 6. neustalj., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta ● star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne navidez ◊ lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice ♪
  2.      liceálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. licejski: licealni študij / licealna knjižnica ♪
  3.      licéj  -a m (ẹ̄) 1. v nekaterih deželah srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija: obiskovati licej 2. pog., med obema vojnama Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani: ravnatelj liceja 3. do 1848 vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo: graški, ljubljanski licej 4. pri starih Grkih šola, v kateri je predaval Aristotel: licej v Atenah ◊ šol. dekliški licej nekdaj šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine ♪
  4.      licéjka  -e ž (ẹ̄) 1. dijakinja, učenka liceja: gruča licejk 2. žarg. Licejska knjižnica v Ljubljani: študirati v licejki; vodja licejke ♪
  5.      licéjski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na licej: licejski profesorji / Licejska knjižnica v Ljubljani v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja študijska knjižnica v Ljubljani ♪
  6.      licemér  -a m (ẹ̑) knjiž., redko licemerec, hinavec: ta človek je licemer ♪
  7.      licemérec  -rca m (ẹ̑) nav. ekspr. licemerski človek: licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž. stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu hinavec ♪
  8.      liceméren  -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž. licemerski, hinavski: licemerni ljudje / licemerna morala / licemeren smehljaj ♪
  9.      licemériti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., nav. ekspr. licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se: licemeril je in jim lagal; zavestno, zvito licemeriti ♪
  10.      licemérje  -a s (ẹ̑) knjiž., redko licemerstvo, hinavščina: bičati licemerje meščanske družbe ♪
  11.      licemérka  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. licemerska ženska: taka vzgoja je napravila iz nje licemerko ♪
  12.      licemérski  -a -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak: licemerski ljudje; licemerska meščanska družba / licemerska morala; licemersko govorjenje // knjiž. hinavski, neiskren, neodkrit: licemerski prijatelji / besede so bile prijazne, toda licemerske licemérsko prisl.: licemersko brezčutna sodba ljudi ♪
  13.      licénca  -e ž (ẹ̑) 1. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga: odkupiti licenco; delati televizorje po tuji licenci; licenca za elektronske varilne aparate; domač proizvod po italijanski licenci 2. šport. dovoljenje za opravljanje kake športne funkcije ali za nastopanje: trenerjeva licenca je prenehala veljati / vodniška licenca / pokazati licenco tako dovoljenje v pismeni obliki 3. knjiž., redko dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja: dovolil si je nekaj licenc; režiserske licence ◊ film. licenca dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec materialnih avtorskih pravic; lit. poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina ♪
  14.      licenciát  -a m (ȃ) nekdaj stopnja akademske izobrazbe, višja od bakalavreata: doseči filozofski licenciat // naslov človeka s tako izobrazbo: biti licenciat zdravilstva ♪
  15.      licencíranje  -a s (ȋ) glagolnik od licencirati: licenciranje proge za motorne dirke / pripeljati bika k licenciranju; licenciranje žrebcev ♪
  16.      licencírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi: licencirati dirkalno progo ◊ vet. licencirati bika, merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi licencíran -a -o: žrebec je bil licenciran v Franciji / licencirani avtomobilski dirkači dirkači, ki imajo pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmujejo ♪
  17.      licénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na licenco: licenčna pogodba; licenčna določila / tovarna in njen francoski licenčni partner ♦ šport. licenčni avtomobilski dirkač dirkač, ki ima pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmuje; licenčni (teniški) igralec igralec, ki sicer nastopa za denar, a je še vedno pod jurisdikcijo svoje nacionalne zveze ♪
  18.      licitácija  -e ž (á) 1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije; dati najdene predmete na licitacijo; kupiti, prodati na licitaciji; licitacija rabljene opreme, zemljišča 2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno: objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija ◊ igr. napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami ♪
  19.      licitacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na licitacijo: licitacijski pogoji / licitacijska prodaja ♪
  20.      licitánt  -a m (ā á) 1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec: za travnik se je potegovalo več licitantov 2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli ♪
  21.      licitánta  -e ž (ȃ) nar. licitacija, dražba: gasilci so na veselici priredili tudi licitanto; posestvo je bilo prodano na licitanti ♪
  22.      licitíranje  -a s (ȋ) glagolnik od licitirati: sodelovati pri licitiranju ♪
  23.      licitírati  -am nedov. (ȋ) 1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti: nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati; licitirati les 2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: za gradbena dela so licitirala tri podjetja 3. redko voditi licitacijo: kdo zna licitirati ◊ igr. napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami ♪
  24.      líčar  -ja m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja z ličenjem: sprejmemo ličarja / avto ličar avtoličar; ličar avtomobilov, stekla ♪
  25.      líčarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ličarje: ličarska dela / ličarska stroka ♪

   63.358 63.383 63.408 63.433 63.458 63.483 63.508 63.533 63.558 63.583  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA