Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (63.383-63.407)


  1.      létenski  -a -o [tǝn] prid. (ẹ̑) star. poleten, leten: letenski plašč; letenska obleka / letenska vročina ♪
  2.      letéti  -ím nedov., lêtel (ẹ́ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj ♦ igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke 2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / žarg. letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati // voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / žarg.: pilot leti vsak teden na progi Beograd—Pariz; pilot je letel že nad 5.000 km ima nad 5.000 km vožnje // publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje 3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel 4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo 5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele 6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše 7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on ● ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo leté: mimo oken lete; lete je prišel na cilj letèč -éča -e 1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; redko leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-29 2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna milica; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih // premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe ◊ zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.: pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica ♪
  3.      létev  -tve in létva -e ž (ẹ̄) podolgovat kos lesa ali kovine, navadno pravokotnega prereza: odtrgati letev; kovinska, lesena, smrekova letev; okrasna letev; skladovnica letev; ogrodje, police, zaboj iz letev / obzidne letve; pribijati (strešne) letve / plot iz letev iz lat ◊ les. letev do šest centimetrov širok in do štiri centimetre debel kos žaganega lesa pravokotnega prereza; strojn. zobata letev jeklena letev, katere izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; šport. pri skoku v višino dotakniti se letve ♪
  4.      létina  -e ž (ẹ̄) 1. kar se pridela v (enem) letu: letina dobro kaže; kakšna bo letos letina; tam daje zemlja letino le vsako drugo leto; prodali so vso letino tobaka; spravljati letino; sadna, vinska letina; bogata letina krompirja; pren., ekspr. lani je izšlo dvajset pesniških zbirk, to je kar dobra letina // s prilastkom določen čas v okviru enega leta glede na pridelek: takrat so se vrstile dobre letine; pogovarjati se o slabih letinah; bali so se ga kot hude letine zelo / ob dobri letini je pridelal sto mernikov pšenice ∙ lani je bila sadna letina ali letina za sadje so sadna drevesa dobro obrodila 2. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa; letnica: šteti letine ◊ jur. letina v fevdalizmu podložniška dajatev sodni oblasti kot odškodnina za varstveno poslovanje v enem letu ♪
  5.      létnica  -e ž (ẹ̑) 1. podatek, ki označuje leto kakega dogodka: letnice si težko zapomnim; navesti letnico rojstva; v njegovem predavanju je bilo preveč letnic / nad vežnimi vrati je vrezana letnica; knjiga je izšla brez letnice in avtorjevega imena; na sliki je letnica 1750 ∙ publ. tej obleki se pozna modna letnica po tkanini in kroju se vidi, iz katerega leta je; ni več moderna 2. s števnikom obletnica: oče praznuje 80-letnico; proslava ob 50-letnici univerze 3. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa: les ima goste, široke, valovite letnice; gostota, smeri letnic 4. nar. enoletna žival (ženskega spola): letnica je bila privezana k uzdi matere ♪
  6.      létnik  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije: sodeloval je samo v prvem letniku revije; druga številka letošnjega letnika // celota številk, snopičev te dobe: letnik ni popoln, dve številki manjkata; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva 2. ljudje, rojeni istega leta: to so letniki, ki jih je zajela vojna; vpoklican je bil letnik 1920; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov; med udeleženci prevladujejo starejši letniki ∙ midva sva isti letnik sva rojena istega leta; pog. kateri letnik si katerega leta si rojen; evfem. ženske starejšega letnika starejše // kar je pridelano v istem letu, zlasti vino: piti letnik 1960 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970 izdelan leta 1970 3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah: v prvem letniku je uspeh slab; študent drugega letnika; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek // raba peša razred (v srednjih strokovnih šolah): drugi letnik srednje tehniške šole; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik 4. star. letni član: v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov ◊ lov. enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak ♪
  7.      letnína  -e ž (ȋ) 1. star. letna članarina: plačati pristopnino in letnino / pobirati letnino za cerkvene sedeže 2. nekdaj plačilo za delo enega leta: povečati hlapcu letnino 3. knjiž., redko letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti; anuiteta ♪
  8.      letrízem  -zma m (ȋ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo so črke, številke, grafični znaki: letrizem v poeziji, slikarstvu ♪
  9.      létščina  -e ž (ẹ̑) letonščina ♪
  10.      létvan  -a -o prid. (ẹ̑) arhit. obit z letvami: letvana vrata ♪
  11.      létvarica  -e ž (ẹ̑) knjiž. zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo; gajba: izdelovati letvarice ♪
  12.      létvast  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz letev: letvasta ograja; letvaste police za sadje; letvasta vrata ♦ agr. letvasti boben mlatilnice ♪
  13.      létven  -a -o (ẹ̑) pridevnik od letev: letveni zaboji ♪
  14.      létvenik  in letveník -a m (ẹ̑; í) 1. agr. ogrodje (iz letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke: razpeljati hruško po letveniku 2. gozd. gozd, v katerem imajo drevesa debelino letev: gošča prehaja v letvenik ♪
  15.      létvica  -e ž (ẹ̄) manjšalnica od letev: pritrditi letvico; žagati letvice; otroška stajica iz letvic / zakriti rob poda z letvico ♦ les. utorna letvica ♪
  16.      letvíčiti  -im nedov. (í ȋ) les. ob skladanju desk polagati vmes letve: delavci letvičijo // letviti ♪
  17.      letvíti  -ím in létviti -im nedov., letvèn in létven (ȋ í; ẹ̄) les. pritrjevati letve zaradi povezave, zavarovanja česa: letviti parketni pod ♪
  18.      lév 1 -a m (ẹ̑) 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče: kačji lev; lev gosenice, raka 2. redko levitev, levljenje: drugi lev je končan ♪
  19.      lév 2 -a m (ẹ̑) bolgarska denarna enota: to stane pet levov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote ♪
  20.      lèv  lêva tudi léva m (ȅ ē, ẹ̄) 1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove; krotilec levov; lov na leve; lev in levinja; boril, branil se je kakor lev; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva ∙ beneški lev ali lev sv. Marka podoba leva kot simbol beneške republike; publ. tam je nekoč vladal britanski lev Angleži, Britanci 2. ekspr. hraber, neustrašen, junaški moški: on ni lev, pač pa lisjak; v boju je bil lev; ni se upal spoprijeti se s takim levom 3. ekspr., navadno s prilastkom moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge: v mladih letih je bil velik lev; lev družabnih prireditev / gledališki lev; modni, promenadni, salonski lev ◊ astr. Lev peto ozvezdje živalskega kroga; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; zool. morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens ♪
  21.      lév  -í ž (ẹ̑) 1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče; lev1: kačja lev 2. redko levitev, levljenje: lev poteka precej hitro ♪
  22.      léva 1 -e ž, lévih (ẹ́) 1. nav. ed. leva roka, levica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu // leva noga: brcnil je žogo z levo in zgrešil / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, od, po, v, z izraža levo stran: pisati od leve proti desni; priti od leve; iti, kreniti na, v levo; vrata se odpirajo na, v levo; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrniti se v levo; ovinek na levo; obrat v levo / krogla je priletela z leve; na desni teče reka, na levi je gozd; hoditi po levi; miza na levi je še prosta / kot povelje: na levo; polkrog v levo; pren. politik je krenil v levo; avtorjeva usmerjenost v levo ● kar tod pojdite in se držite leve na vsakem razpotju pojdite po levi poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih; ekspr. sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno gledal je naravnost, ni se oziral okoli sebe ◊ obrt. plesti same leve leve petlje; prim. levi ♪
  23.      léva 2 -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj majhnemu ognjišču podobna vdolbina v zidu, v kateri gorijo trske za razsvetljavo: primakniti kolovrat bližje k levi // star. kamin: ob zimskih večerih so sedeli pri levi 2. alp. majhna, plitva votlina, vdolbina v skalovju: leva v gladki steni ♪
  24.      levák  -a m (á) kdor pri delu uporablja predvsem levo roko; levičar ♪
  25.      levánt  -a m (ȃ) vzhodni veter, vzhodnik: Popoldne .. že levant od Istre pada (I. Gruden) ♦ meteor. veter v Sredozemlju, zlasti vzhodni, ki piha s kopnega na morje ♪

   63.258 63.283 63.308 63.333 63.358 63.383 63.408 63.433 63.458 63.483  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA