Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (6.301-6.325)


  1.      astronomíja  -e ž (ȋ) znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles ♪
  2.      astronómka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke ♪
  3.      astronómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles ♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke ♪
  4.      asumpcioníst  -a m (ȋ) rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom ♪
  5.      atamánstvo  -a s (ȃ) naslov, dejavnost atamana: odpovedal se je atamanstvu / v času njegovega atamanstva ♪
  6.      àtektóničnost  -i ž (ȁ-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike ♪
  7.      àtektónski  -a -o prid. (ȁ-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament ♪
  8.      atentátor  -ja m (ȃ) kdor naredi atentat: atentator je izginil; neznan atentator ♪
  9.      atentátorka  -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili ♪
  10.      átetov  -a -o (ā) svojilni pridevnik od ate ateta ♪
  11.      átkov  -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od atek ♪
  12.      átlasov  -a -o prid. (ā) atlasen: bila je v atlasovi obleki / atlasov blesk ♦ tekst. atlasova vezava ♪
  13.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
  14.      atmosfêričen  -čna -o prid. (é) atmosferski: atmosferični pojavi ♪
  15.      atmosferílije  -lij ž mn. (í ȋ) meteor. vse fizikalno in kemično delujoče snovi v spodnjih plasteh atmosfere: odpornost proti atmosferilijam ♪
  16.      atmosfêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na atmosfero: atmosferske plasti / atmosferski jedrski poskusi; atmosferska elektrika / atmosferske motnje pri radijskem sprejemu motnje zaradi razelektritve v atmosferi ♪
  17.      atól  -a m (ọ̑) koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi: atoli Pacifika ♪
  18.      atóm  -a m (ọ̑) najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi: razkrojiti v atome; atom elementa; atom vodika; jedro, zgradba atoma; teorija atomov; pren. posameznik je le atom celote; človek — atom makrokozmosa ♦ fiz. atom v vzbujenem stanju s prebitkom energije ♪
  19.      atomáren  -rna -o prid. (ȃ) kem. ki obstoji iz posameznih prostih atomov: atomarni kisik, vodik ♦ teh. atomarno varjenje obločno varjenje v atomarnem vodiku // zastar. atomski: atomarna energija ♪
  20.      atómičen  -čna -o prid. (ọ́) redko atomističen: atomični nazor ♪
  21.      atómika  -e ž (ọ́) veda o atomih: naša doba je doba atomike; strokovnjak za atomiko ♪
  22.      atomíst  -a m (ȋ) pri starih Grkih začetnik, predstavnik atomizma: atomist Demokrit ♪
  23.      atomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atomistiko ali atomizem: atomistični nazori starogrških filozofov; atomistična teorija ♦ psih. atomistična psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga s psihičnimi elementi atomístično prisl.: materija je zgrajena atomistično ♪
  24.      atomístika  -e ž (í) atomika: atomistika je steber moderne fizike ♦ filoz. atomizem ♪
  25.      atomizácija  -e ž (á) teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva; pren. reševati problem družbene atomizacije; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti; atomizacija denarnih sredstev ♪

   6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA