Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (62.283-62.307) 
- krstílen -lna -o prid. (ȋ) rel. krsten: nov krstilni kamen; krstilna kapela ♪
- krstílnica -e ž (ȋ) rel. prostor ali stavba za krščevanje: starinska krstilnica; cerkev s krstilnico ♪
- krstílnik -a m (ȋ) rel. krstni kamen: krstilnik z lepimi okrasnimi figurami ♪
- krstína -e ž (í) nar. gostija ob krstu; botrinja: pri hiši so imeli krstino / biti na krstini ♪
- krstítelj -a m (ȋ) rel. kdor koga krsti: krstitelj in boter ♪
- krstítev -tve ž (ȋ) glagolnik od krstiti: krstitev poganskih ljudstev ♪
- krstíti in kŕstiti -im dov. in nedov. (ȋ ŕ) 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti ♦ rel. podeliti zakrament krsta // v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma 2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil ● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo kŕščen -a -o: otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček ♪
- krstítki -ov m mn. (ȋ) nar. prekmursko gostija ob krstu; botrinja: biti povabljen na krstitke ♪
- kŕš -a m (ȓ r̄) knjiž. kršje: pobočje je pokrival krš ♪
- krščánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kristjane ali krščanstvo: krščanska morala / krščanske cerkve; krščansko bogoslužje / krščanska mitologija / krščanski narodi ● ekspr. krščanske cene zmerne, primerne ◊ polit. krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; rel. krščanska vera vera, ki priznava Kristusa za boga ♪
- kŕščenec -nca m (ŕ) rel. kdor je bil krščen ali se pripravlja na krst: krščenca so prinesli v cerkev; krščenci in birmanci // krščen človek v odnosu do svojega botra: obiskal ga je njegov krščenec ♪
- krščeníca in kŕščenica -e ž (í; ŕ) star. 1. služabnica, dekla: poklicati hlapce in krščenice 2. krščenka: obdarovati krščenico ♪
- krščeník -a m (í) zastar. kristjan: pobožni krščeniki ♪
- kŕščenka -e ž (ŕ) ženska oblika od krščenec: v naročju je držala krščenko / bila je njegova krščenka ♪
- krščevánje -a s (ȃ) glagolnik od krščevati: voda za krščevanje ♪
- krščeváti -újem nedov. (á ȗ) rel. podeljevati zakrament krsta: krščevati otroke / hodil je po deželi in krščeval ● ekspr. krščevati vino dolivati mu vodo ♪
- kŕšec -šca m (ȓ) redko, z rodilnikom drobec: kršci premoga so leteli na vse strani; kršec stekla ◊ min. kršec zelo trd sulfid brez razkolnosti; bakrov kršec rudnina železov in bakrov sulfid; halkopirit; železov kršec rudnina kubični železov sulfid; pirit ♪
- kršélj -a m (ẹ̑) nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev ♪
- kŕšen -šna -o prid. (ȓ) star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela ♪
- kŕšendúš in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (r̄-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe ♪
- kŕšenje -a s (ŕ) glagolnik od kršiti: kršenje obveznosti odplačevanja; kršenje predpisov ♪
- kŕšenmatíček in kŕščenmatíček in kŕščen matíček [čǝk] medm. (r̄-ȋ) pog. izraža podkrepitev trditve: kršenmatiček, si neumen ♪
- krševít -a -o prid. (ȋ) star. kamnit, skalnat: krševito pobočje / krševit, divji polotok ♪
- kršílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor dela drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: vsak kršilec bo kaznovan; podatki o kršilcih predpisov / kršilec pravil igre ♪
- kršín -a m (ȋ) bot. visoka trava z ozkimi dlakavimi listi in trdimi koreninami; zlatolaska ♪
62.158 62.183 62.208 62.233 62.258 62.283 62.308 62.333 62.358 62.383 
