Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (6.201-6.225)
- argot gl. argo ♪
- arháičnost -i ž (á) lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki ♪
- arhegónij -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ ♪
- arheológ -a m (ọ̑) strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov ♪
- arheologíja -e ž (ȋ) znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija ♪
- arheológinja -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za arheologijo ♪
- arheolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak arheolóško prisl.: ves okoliš je arheološko raziskan ♪
- arheópteriks -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič ♪
- arhidiákon -a m (á) škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat ♪
- arhidiakonát -a m (ȃ) upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov ♪
- arhiepískop -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij ♪
- Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora ♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej ♪
- arhitektónika -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike ♪
- arhitektónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo arhitektónsko prisl.: arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata ♪
- arhitéktovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte: arhitektovsko zborovanje ♪
- arhivólta -e ž (ọ̑) arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom ♪
- árhont -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi ♪
- arijánstvo -a s (ȃ) rel. arianizem: sledovi arijanstva ♪
- ariózen -zna -o prid. (ọ̑) muz. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element; ariozni monolog v prvem dejanju ♪
- aristófanski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Aristofanu: aristofanski prizori v komediji; aristofanska komedija ♪
- aristokracíja -e ž (ȋ) v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija ♪
- aristokrát -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
- aristokrátičen -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz ♪
- aristokrátičnost -i ž (á) aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti ♪
- aristokratíja -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast ♪
6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301