Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (61.633-61.657)



  1.      kljúkast  -a -o prid. (ú) 1. podoben kljuki: kljukast nastavek / ima kljukast nos / kljukasta palica 2. v zvezi kljukasti križ, v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma: zastava s kljukastim križem ♦ arheol. kljukasti križ tak križ zlasti kot simbol sonca; svastika
  2.      kljúkati  -am nedov. () pritiskati na kljuko (vrat): kljukali in trkali so, a zaman // star. narahlo udarjati, trkati: nekdo kljuka na šipo
  3.      kljúkec  -kca m () 1. nar. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti kljukec; rezati grozde s kljukcem 2. ekspr. šaljiv, navihan človek: to ti je kljukec / lažnivi kljukec
  4.      kljúkica  -e ž (ú) 1. manjšalnica od kljuka: pritisne na kljukico in vrata se odprejo / vzvod s kljukico / plašč je obesila na kljukico 2. pog. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: otrok ji je z veseljem podajal kljukice / kljukice za perilo 3. majhen, kljuki podoben znak nad črko ali pod njo kot njen sestavni del: ko piše, rad izpušča kljukice; kljukica na č ◊ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj; bot. kljukica zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
  5.      kljún  -a m () 1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi 2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika // nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga ● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagangrad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
  6.      kljunáč  -a m (á) zool. 1. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom; sloka: po gozdu je iskal kljunače 2. ptica blatnih obrežij z zaokroženo konico kljuna, Limosa: črnorepi, veliki kljunač
  7.      kljúnast  -a -o prid. () nav. ekspr. podoben kljunu: ima kljunast nos / kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočineteh. kljunasto merilo veliki črki F podobna priprava za merjenje
  8.      kljunáš  -a m (á) zool. sesalec s kljunom in ploščatim repom, Ornithorhynchus anatinus
  9.      kljunàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima kljun ali kljunu podoben organ: kljunata žival ♦ zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata; kljunate žuželke žuželke s sesalom, ki je proti koncu zoženo
  10.      kljúnček  -čka m () manjšalnica od kljun: v kljunčku nese črvička ◊ bot. ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina
  11.      kljúnčkati  -am nedov. () 1. s kljunom se dotikati kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob kljunčka grlico; ptici se kljunčkata // šalj. poljubljati: kljunčkala ga je in božala 2. redko kljuvati: škrjanček kljunčka travnate bilke / kokoši kljunčkajo po zemlji
  12.      kljúnec  -nca m () zool. proti koncu zoženo sesalo pri nekaterih žuželkah: napadeno žival izsesa s kljuncem ◊ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
  13.      kljúniti  -em dov.) nar. 1. udariti s kljunom; kavsniti: koklja je kljunila pišče / petelin ga je kljunil v roko // hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kljunila pšenico, travo / galebi so tu in tam kljunili po bilkah 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kljuni malo žganja / rad ga kljune
  14.      kljúnka  -e ž () bot. rastlina z belimi, rjavimi ali rdečkastimi klaski in črtalastimi listi, Rhynchospora: bela, rjava kljunka
  15.      kljús  -a m () vet., zlasti v ameriškem okolju tek konja, pri katerem se istočasno premikata nogi leve oziroma desne strani: kljus in kas / dirkati v kljusu
  16.      kljúsa  -e ž (ú) ekspr. star, onemogel konj: osedlali, zapregli so ubogo kljuso / stara, suha kljusa // slabš. konj sploh: kaj bo on s tisto svojo kljuso / kot psovka ali ti ni nič povedala, prekleta kljusa
  17.      kljusáč  -a m (á) vet., zlasti v ameriškem okolju konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani: kljusači in kasači
  18.      kljúsast  -a -o prid. (ú) ekspr. star, onemogel: kljusasti konji
  19.      kljúsati  -am in kljusáti -ám nedov. (ú; á ) ekspr. počasi, okorno stopati: konj je utrujeno kljusal za svojim gospodarjem
  20.      kljúse  -ta in kljusè -éta s (ú; ẹ́) ekspr. star, onemogel konj: kljuse je s težavo vleklo voz; jahati na kljusetu // slabš. konj sploh: kaj pa ima razen tistih treh kljuset
  21.      kljúsica  -e ž (ú) ekspr., redko star, onemogel konj: v hlevu smo našli le garjavo kljusico
  22.      kljúvanje  in kljuvánje -a s (ú; ) glagolnik od kljuvati: kljuvanje piščancev / čutil je kljuvanje v rami
  23.      kljúvati  -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče 2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo 3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo kljúvati se, tudi kljuváti se tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala
  24.      klúb  -a m () 1. organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi interesi: osnovali so več klubov; postal je član kluba / alpinistični, filmski, športni klub; avto-moto klub; golf klub / klub poslancev // prostor te organizacije: klub so zaprli; redno prihaja v klub 2. v nekaterih zahodnih deželah organizacija, ki združuje ljudi navadno enakega socialnega izvora, zlasti zaradi družabnih stikov: je le uradnik in ne more postati član kluba // poslopje, prostor te organizacije: jest hodi v klub
  25.      klubáš  -a m (á) žarg. (navdušen) pripadnik kluba, zlasti športnega: navijači in klubaši

   61.508 61.533 61.558 61.583 61.608 61.633 61.658 61.683 61.708 61.733  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA