Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (61.608-61.632)


  1.      klišírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. izdelovati klišeje: kliširal je slabo klišíran -a -o 1. deležnik od kliširati: kliširane plošče 2. ekspr. ki ima ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: piše kliširane rime ♪
  2.      klíti  klíjem nedov. (í) poganjati kal(i); kaliti: rž klije; semena klijejo // knjiž. biti, nastajati: mlada ljubezen ji klije v srcu ♪
  3.      klítje  -a s (í) glagolnik od kliti: dati semenom vlago za klitje / klitje narave ♪
  4.      klívija  -e ž (í) vrtn. rastlina z dolgimi črtalastimi listi in oranžnimi ali rdečimi cveti v socvetju, Clivia: goji begonije in klivije ♪
  5.      klízma  -e ž (ȋ) med. klistir: dobiti klizmo ♪
  6.      kljúb  predl. (ȗ) z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: iti na sprehod kljub dežju; zborovati kljub prepovedi; uspeti kljub vsem težavam // v prislovni rabi, navadno v zvezi kljub temu izraža nasprotje s prej povedanim: reven je. Kljub temu je radodaren; ranjen je bil, pa je kljub temu prišel do tovarišev / kljub vsemu ga ima še rada kljúb tému da vez., v dopustnih odvisnih stavkih čeprav: večerja nama ni teknila, kljub temu da je bila okusna / piše se tudi z vejico hoče naprej kljub temu, da ne zna poti ♪
  7.      kljubést  -i ž (ẹ̑) zastar. kljubovalnost: prevzela jo je kljubest in jeza / iz kljubesti ni spregovoril ♪
  8.      kljubésten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. kljubovalen: kljubestno obnašanje ♪
  9.      kljúbica  -e ž (ȗ) knjiž., redko kljubovalnost: to je naredil iz kljubice ♪
  10.      kljúč  -a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ // takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem 2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv 3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice 4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ // ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema 5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku ● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno ◊ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; muz. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico ♪
  11.      ključár  -ja m (á) 1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar 2. ekspr., redko vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik // kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne ♪
  12.      ključaríca  -e ž (í) 1. nekdaj hišnica, oskrbnica: za ta dela je skrbela ključarica 2. ekspr., redko vratarica: samostanska ključarica ♪
  13.      ključárka  -e ž (á) ekspr., redko vratarica: ključarka je odklenila vrata; samostanska ključarka ♪
  14.      ključárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ključarje: ključarska opravila / ključarski pomočnik ♪
  15.      ključávnica  -e ž (ȃ) 1. priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem: kupiti ključavnico; ključavnico odpreti, zakleniti / ključavnica se je zaskočila / cilindrična ključavnica ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem; dozična ključavnica ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; električna ključavnica; patentna ključavnica; pohištvena, stavbna ključavnica; verthajm(ska) ključavnica ♦ teh. kretnična ključavnica // priprava, pritrjena navadno na vrata z odprtino za ključ: vtakniti ključ v ključavnico / gledati skozi ključavnico odprtino ključavnice ∙ ekspr. daj si ključavnico na usta nehaj govoriti, molči 2. nar. gorenjsko narcisa: natrgati šopek ključavnic ♪
  16.      ključávničar  -ja m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mehaniki in ključavničarji / je kvalificiran ključavničar / orodni ključavničar ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja za obdelavo kovin; strojni ključavničar ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin ♪
  17.      ključávničarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ključavničarje ali ključavničarstvo: ključavničarsko kladivo, orodje / ključavničarska obrt / ključavničarski vajenec ♪
  18.      ključávničen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ključavnico: ključavnična vzmet / vrata z veliko ključavnično luknjo ♪
  19.      kljúček  -čka m (ú) nav. ekspr. manjšalnica od ključ: zakleniti s ključkom / naviti avtomobilček s ključkom ◊ bot. rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju; petelinček ♪
  20.      kljúčen  -čna -o prid. (ȗ) od katerega je odvisen nadaljnji potek, razjasnitev, rešitev česa: zavzeti ključne položaje; ključna postojanka / v tem je ključni problem njegove poezije; gre za rešitev ključnega vprašanja / povečanje izvoza je ključna točka v naporih za napredek ♦ voj. ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega področja // ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: dograditev poštnega poslopja in drugih ključnih objektov; ključne predmete so poučevali učitelji z diplomo druge stopnje / redko ključni dosežki človekovega uma ♪
  21.      kljúčica  -e ž (ú) redko kljukica: ključica vrat ◊ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin ♪
  22.      kljúčiti  -im nedov. (ú ȗ) knjiž. kriviti, upogibati: ključiti hrbet, rame; ključiti se pod bremenom / skrb ga je ključila ♪
  23.      kljúčnica  -e ž (ȗ) anat. podolgovata parna kost med lopatico in prsnico: zlomil si je ključnico; lopatici in ključnici ♪
  24.      kljúčničen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ključnico: ključnični del prsne mišice ♪
  25.      kljúka  -e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice // na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko 3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice 4. žarg. negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini 5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral 6. redko vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti 7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko ● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito ◊ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici ♪

   61.483 61.508 61.533 61.558 61.583 61.608 61.633 61.658 61.683 61.708  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA