Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (61.483-61.507)


  1.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali ◊ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino ♪
  2.      klêpec  -pca m (é) redko kladivo za klepanje; klepač: enakomerno udarjati s klepcem ♪
  3.      klepèt  -éta in -êta m (ȅ ẹ́, é) nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje // v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet ◊ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
  4.      klepetáč  -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) veliko govori: imeli so ga za širokoustneža in klepetača; bil je neznosen klepetač ♪
  5.      klepetálast  -a -o prid. (á) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetalaste ženske ♪
  6.      klepetánje  -a s (ȃ) glagolnik od klepetati: zapravlja čas z neumnim klepetanjem / vedno je bil razpoložen za klepetanje / klepetanje moti pouk / poslušali smo klepetanje štorklje ♪
  7.      klepetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam // govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta 2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo // redko, v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza klepetáje: živahno klepetaje sta krenili proti domu ♪
  8.      klepetàv  -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. ki (rad) veliko govori: klepetave ženske / je precej klepetav ♪
  9.      klepetávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) veliko govori: je lahkomiseln klepetavec ♪
  10.      klepêtec  -tca m (é) 1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru // nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klepetec ♪
  11.      klepetúlja  -e ž (ú) slabš. kdor (rad) veliko govori: je stara klepetulja, nikoli ne bo drugačen / ta učenka je prava klepetulja // kdor (rad) pove kaj zaupnega: klepetulja pa nisem; ne skrbi, v naši družbi ni nobene klepetulje ♪
  12.      klepetúljast  -a -o prid. (ú) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetuljasta gospodinja ♪
  13.      klepetún  -a m (ȗ) slabš. kdor (rad) veliko govori: je klepetun brez primere ♪
  14.      klepíšče  -a s (í) nar. priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje; klepalnik: prinesel je koso in klepišče ♪
  15.      klêpniti  -em in klepníti klépnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v sobi je klepnil pokrov skrinje / klepniti s petami // ekspr. udariti, zadeti (pri padcu): kos opeke ga je klepnil po čelu ♪
  16.      klepsídra  -e ž (ȋ) pri starih Grkih vodna ali peščena ura: štel je ure na klepsidri; pren., knjiž. dan se izteka v klepsidro preteklosti ♪
  17.      klêr  -a m (ȇ) knjiž. duhovniki, duhovščina: akcijo je podprl tudi katoliški kler; kler ljubljanske nadškofije; vpliv klera / nižji, visoki kler ♪
  18.      klêrik  -a m (ȇ) rel. pripravnik za duhovniški poklic ali duhovnik: kleriki in laiki // nekdaj pripravnik za duhovniški poklic, na najnižji stopnji: posvetitev klerikov ♪
  19.      klerikálec  -lca m (ȃ) 1. nekdaj član, pristaš Slovenske ljudske stranke: slovenski liberalci in klerikalci 2. nav. slabš. pristaš klerikalizma: je zagrizen klerikalec // nazadnjak, konservativec: klerikalci in desničarji ♪
  20.      klerikálen  -lna -o prid. (ȃ) nav. slabš. ki izhaja iz klerikalizma: klerikalni nazori; klerikalna miselnost / klerikalna politika / klerikalna stranka ♪
  21.      klerikalízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. nazor, ki zagovarja cerkveno vodstvo javnega življenja: boriti se proti klerikalizmu / politični klerikalizem // nazadnjaštvo, konservativizem: za to skupino je značilen klerikalizem ♪
  22.      klerikálka  -e ž (ȃ) ženska oblika od klerikalec: bila je vneta klerikalka ♪
  23.      klêriški  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na klerike: kleriška obleka / kleriški stan ♪
  24.      klesánec  -nca m (á) grad. v obliki kvadra obdelan kamen: hiše, zgrajene iz klesanca ♪
  25.      klesánje  -a s (ȃ) glagolnik od klesati: ukvarja se s klesanjem / klesanje kamna / klesanje kipov / gre za klesanje njihovih značajev ♪

   61.358 61.383 61.408 61.433 61.458 61.483 61.508 61.533 61.558 61.583  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA