Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (61.458-61.482) 
- klékljati -am nedov. (ẹ̑) delati, izdelovati čipke s kleklji: sedela je na peči in klekljala / zna klekljati klékljan -a -o: lepe klekljane čipke ♪
- klékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj // pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol ♪
- kléman -a -o prid. (ẹ̄) redko presnet, preklet: klemani sitnež, spet je tukaj; klemane babe ♪
- klémpati -am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. slabo, nevešče a) igrati (na klavir): klempa, da me bolijo ušesa / slabš. kar naprej klempa igra b) tipkati: nehaj že klempati / slabš. naučil se je klempati tipkati 2. sestavljati, zbijati: iz desk nekaj klempa ♪
- klempáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: s težavo je klempal ob hiši navzgor ♪
- klémprati -am nedov. (ẹ̑) redko klémpati: spet klempra / klemprati po klavirju ♪
- klèn 1 kléna m (ȅ ẹ́) sladkovodna riba z veliko glavo in zlato rumeno liso na bokih: klen in postrvi ♪
- klén -a -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno odločen ♪
- klenìč -íča m (ȉ í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus ♪
- kleníti -ím nedov. (ȋ í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame ♪
- klènk in klénk klénka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) posamezen glas pri klenkanju: razločil je klenke / klenk kose ♪
- klènk medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu po zvoncu, kovini: klenk klenk, odmeva po trgu ♪
- klénkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od klenkati: slišalo se je le klenkanje / klenkanje klavirja ♪
- klénkati -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igrati ◊ teh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja ♪
- klénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček 2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila ♪
- kléntati -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim ♪
- klèp klêpa in klépa m (ȅ é, ẹ́) 1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen 2. redko klepanje: slišal se je klep ♪
- klép -í ž (ẹ̑) nar. 1. mn. klepalnik: nabavil si je klepi in žago 2. klep m: kosa z dobro, tanko klepjo ♪
- klèp medm. (ȅ) posnema glas pri klepanju: s travnika se razlega: klep, klep ♪
- klepáč -a m (á) 1. kladivo za klepanje: tolči, udarjati s klepačem 2. ekspr. kdor kleplje: bil je dober klepač in kosec ♪
- klepálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za klepanje: klepalno kladivo, orodje ♪
- klepálnik -a [u̯n in ln] m (ȃ) priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje: pripravil si je kladivo, srpe in klepalnik / sedel je na klepalnik in začel tolči na stolček klepalnika // redko kladivo za klepanje: udarjati s klepalnikom ♪
- klepánje -a s (ȃ) glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelina ♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja ♪
- klepár -ja m (á) kdor z udarci kladiva oblikuje, obdeluje pločevino: že vrsto let je klepar / uči se za kleparja / krovski klepar; avto klepar avtoklepar ♪
- klepárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kleparje ali kleparstvo: kleparska delavnica / kleparske škarje; kleparsko kladivo / kleparska obrt ♪
61.333 61.358 61.383 61.408 61.433 61.458 61.483 61.508 61.533 61.558 
