Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (61.108-61.132)



  1.      kemíja  -e ž () veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki se ukvarja z dokazovanjem zastrupitev / študira fiziko in kemijo; inženir, profesor kemije ♦ kem. analitična kemija ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; anorganska ki proučuje anorganske, organska kemija ki proučuje organske spojine
  2.      kemíjski  tudi kémijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na kemijo: kemijski inštitut; kemijski laboratorij / kemijski tehnik / kemijske razlage ♦ kem. kemijska kinetika fizikalna kemija, ki proučuje pogoje in potek kakega procesa // kemičen: fizikalne in kemijske lastnosti snovi / kemijska energija; kemijska reakcija
  3.      kémik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik; kemik za organsko kemijo; fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije
  4.      kemikálija  -e ž (á) nav. mn., kem. kemična spojina, ki se uporablja za kemične reakcije: nekatere snovi so obstojne proti kemikalijam
  5.      kémiluminiscénca  tudi kémiluminescénca -e ž (ẹ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije
  6.      kemizácija  -e ž (á) vsestransko izkoriščanje izsledkov kemije v industriji, poljedelstvu: kemizacija narodnega gospodarstva; mehanizacija in kemizacija
  7.      kemízem  -zma m () kem. kemična sestava česa: masti in olja so po svojem kemizmu spojine glicerina in raznih organskih kislin; kemizem tal; kemizem zemljišča // kemični procesi: kemizem v človeškem in živalskem telesu
  8.      kengurú  -ja m () avstralska žival, ki nosi mladiča v trebušni vreči: dolgi skoki kengurujev
  9.      kengurújski  -a -o prid. () nanašajoč se na kenguruje: kengurujski skoki / kengurujsko usnje
  10.      kentáver  tudi centáver -vra m (á) v grški mitologiji bitje, ki je od pasu navzdol konj
  11.      kentávrski  tudi centávrski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kentavre: slišal se je topot kentavrskih kopit / ekspr. iz grla se mu je izvil kentavrski krik
  12.      kéntumski  -a -o prid. (ẹ̑) lingv., v zvezi kentumski jeziki zahodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v mehkonebne
  13.      kép  -a m (ẹ̑) obl. kratko ogrinjalo, navadno žensko: imela je večerno obleko s krznenim kepom; kepu podoben plašč
  14.      képa  -e ž (ẹ́) 1. sneg, stisnjen v kroglasto obliko: otroci delajo kepe; metati kepe; obmetavati se s kepami / snež(e)ne kepe / kepa snega je priletela v okno 2. navadno s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: kepa blata; prinesla je veliko kepo masti; otiral se je s kepo konjske žime / črne kepe premoga kosi / sladkor je v kepah kepast / zmečkati kaj v kepo 3. kos sprijete prsti; gruda: na njivi tolče kepe; trda, velika kepa 4. v zvezi snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih: na mizi ima vazo s sneženimi kepami
  15.      képanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od kepati: začne se s kepanjem, neha pa s pretepom
  16.      képast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kepo: kepasta zemlja / kepast premog ki je v kepah / na nebu so bili črni, kepasti oblaki kopasti
  17.      képati  -am nedov. (ẹ̄) metati kepe (snega): spet ga kepa; otroci se kepajo
  18.      kepén  -a m (ẹ̑) star. podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; hermelin: ujeti kepena // krzno te živali: ovratnik iz kepenov
  19.      képer  -pra m (ẹ́) tekst. vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkati v kepru // bombažna, svilena, volnena tkanina v tej vezavi: hlače iz rjavega kepra; keper za obleko, podlogo; neskl. pril.: keper trak
  20.      képica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od kepa: metati kepice; kepica snega / svinčena kepica; kepice premoga / moka je bila v kepicah
  21.      képiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko sprijemati se (v kepe): sneg se kepi / zemlja se kepi
  22.      képrast  -a -o prid. (ẹ́) tekst. keprov: tkanine v keprasti vezavi so mehkejše
  23.      ker  vez., v vzročnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal; ker ga je doma zeblo, je šel v kavarno; nanj sem se obrnil zato, ker vem, da je pošten / zdelo se jima je zelo zabavno, ker sta ušla od doma da // ekspr., raba narašča za vzročno pojasnjevanje prej povedanega: skrb je odveč, ker delavci so zanesljivi kajti, zakaj, saj
  24.      kerámičarka  -e ž (á) izdelovalka predmetov iz žgane gline: je spretna keramičarka
  25.      kerámičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na keramike ali keramiko: keramični delavci; keramična industrija / keramična barva; (keramične) ploščice / keramični predmeti keramika

   60.983 61.008 61.033 61.058 61.083 61.108 61.133 61.158 61.183 61.208  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA