Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (61.058-61.082)



  1.      kazuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kazuiste ali kazuistiko: kazuistično reševanje konkretnih primerov / kazuistično mišljenje
  2.      kazuístika  -e ž (í) knjiž. razreševanje, pojasnjevanje posameznega dejstva z analognim dejstvom: ukvarjati se s kazuistiko; kazuistiko je zamenjala empirija / slabš. izgubljal se je v kazuistiki pravil ◊ rel. del moralke, ki ob konkretnih primerih razlaga splošna moralna načela
  3.      kázula  -e ž () rel. mašni plašč: imel je črno, težko kazulo
  4.      kázus  -a m () knjiž. (konkretni) primer: glede tega je sedanji kazus drugačen ◊ lingv. sklon
  5.      kdáj  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj 2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove
  6.      kdàj  prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja v nedoločenem času: pridi še kdaj / kdo bi bil kdaj pomislil na to / to bo moral kdaj popraviti; zdi se mi, da sem ga kdaj že videl; o tem spregovorimo kdaj drugič // izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času: kdor ga je kdaj videl, ga ni mogel pozabiti; danes si lepša kakor kdaj poprej; ali je sploh kdaj doma? elipt. če kdaj, danes si lahko zadovoljen 2. navadno v zvezi kdaj — kdaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: pomaga kdaj temu, kdaj onemu; v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov // v zvezi kdaj pa kdaj izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tudi take reči se kdaj pa kdaj primerijo / kdaj pa kdaj se ozre nazaj ● elipt. rad bi se pogovoril z njim, pa ni(ma) kdaj ni(ma) časa, ne utegne; ekspr. bila je lepa kot le kdaj zelo lepa; prim. malokdaj, redkokdaj
  7.      kébast  -a -o prid. (ẹ́) nar. dolenjsko prekratek, premajhen: ta obleka je kebasta
  8.      kébček  -čka m (ẹ̄) zool. s puhom porasel ptičji mladič; mahovec: fazanji kebček
  9.      kebèl  -blà tudi kèbel -bla [kǝbǝ] m (ǝ̏ ; ǝ̀) nar. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; škaf: kebel vode; ženske s kebli na glavi
  10.      kéber  -bra m (ẹ́) pog. majski hrošč: letos je veliko kebrov ● star. pili so, dokler je bilo kaj kebrov denarja
  11.      keblíca  -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido
  12.      keblìč  -íča [kǝb] m ( í) manjšalnica od kebel: prodajal je lesene žlice, kuhalnice in kebliče
  13.      keblíček  -čka [kǝb] m () manjšalnica od kebel: kebliček vode
  14.      kébrček  -čka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od keber: na drevju je polno kebrčkov 2. ekspr. ljubka, mikavna ženska: njegovo dekle je pa res kebrček
  15.      kèc  -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kǝc] m (ǝ̏ , ǝ̀; é; ẹ̑) 1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as: dobiti kec 2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha
  16.      kèc  [kǝc] medm. (ǝ̏) klic mački beži, pojdi: kec z mize
  17.      kečíga  -e ž (í) zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus: loviti kečige; kaviar iz iker kečige
  18.      kêčka  in kéčka -e ž (; ẹ̑) nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko
  19.      kéčup  -a m (ẹ̑) gastr. pikantna zelenjavna omaka: juhi je dodala kečup / paradižnikov kečup v steklenicah; neskl. pril.: kečup omaka
  20.      kedív  -a m () zgod., od 1867 do 1914 naslov za egiptovskega vladarja
  21.      kefír  -ja m () gastr. kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij in kvasnic: sirotka, jogurt in kefir
  22.      kêgelj  tudi kégelj -glja m (é; ẹ́) kiju podoben predmet, uporabljan pri kegljanju: postavljati keglje / žarg. premagali so jih za štirinajst kegljev
  23.      kêgeljen  tudi kégeljen -jna -o [gǝl] prid. (; ẹ̑) šport., v zvezi kegeljni križ kvadratast predmet z železnimi podstavki za keglje
  24.      kegljáčica  -e ž (á) igralka pri kegljanju: nastop kegljačic
  25.      kegljánje  -a s () (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: gojiti kegljanje / mednarodni turnir, prvenstvo v kegljanju / kegljanje na ledu

   60.933 60.958 60.983 61.008 61.033 61.058 61.083 61.108 61.133 61.158  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA