Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (6.101-6.125)

6101.      aójd  -a m (ọ̑) knjiž., pri starih Grkih ljudski pesnik in pevec ♪
6102.      aoríst  -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega ♪
6103.      aórta  -e ž (ọ̑) anat. glavna, največja arterija ♪
6104.      aórten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od aorta: aortni lok ♪
6105.      apártnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost ♪
6106.      apátičnost  -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika ♪
6107.      àperióden  -dna -o prid. (ȁ-ọ̑) aperiodičen: aperioden pojav ♪
6108.      àperiódičen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav; aperiodične spremembe ♦ elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; muz. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami ♪
6109.      aplómb  -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom ♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu ♪
6110.      ápnarstvo  in apnárstvo -a s (ȃ; ȃ) žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu ♪
6111.      ápno  -a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno ♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho // pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno ♪
6112.      apodíktičen  -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on ♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost apodíktično prisl.: apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično ♪
6113.      apodíktičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost ♪
6114.      apoén  -a m (ẹ̑) fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč ♪
6115.      apogéj  -a m (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto ♪
6116.      apokalípsa  -e ž (ȋ) rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa ♪
6117.      apokalíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče // knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve ♪
6118.      apókopa  -e ž (ọ̑) lingv. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi ♪
6119.      apokríf  -a m (ȋ) lit. apokrifen spis: biblični apokrifi ♪
6120.      apokrífen  -fna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen: apokrifen evangelij; stari apokrifni spisi; apokrifne knjige; apokrifno folklorno blago ♪
6121.      apokrífnost  -i ž (ȋ) značilnost apokrifnega: apokrifnost teksta ♪
6122.      apokromát  -a m (ȃ) fiz. izpopolnjeni akromat ♪
6123.      apokromátičen  -čna -o (á) pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi ♪
6124.      apolíd  -a m (ȋ) brezdomovinec ♪
6125.      apolíničen  -čna -o prid. (í) knjiž. skladen, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201