Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (61.008-61.032) 
- kávla -e ž (ȃ) nar. dolenjsko rumena koleraba: saditi kavlo ♪
- kávljast -a -o prid. (á) podoben kavlju: ima ostre zobe in kavljast kljun / kavljasta oblika ♪
- kávnat -a -o prid. (ȃ) ekspr. po barvi podoben kavi: ima kavnate lase / kavnata barva ♪
- kávnik -a m (ȃ) gastr. posoda za serviranje kave: iz kavnika naliti v skodelice; porcelanast kavnik ♪
- kávper -ja m (á) metal. naprava, ki omogoča segrevanje zraka pri plavžu s toploto dimnih plinov: plavž z dvema kavperjema ♪
- kávra -e ž (ȃ) nar. dolenjsko rumena koleraba: za kosilo bo spet kavra ♪
- kavráč -a m (á) ekspr., redko puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto ♪
- kávri -ja m (ȃ) zool. polž s porcelanasto hišico, ki živi v Indijskem oceanu, Cypraea moneta: majhni kavriji / okrog vratu je imel obešene svetleče kavrije hišice kavrijev ♪
- kávs -a m (ȃ) 1. ekspr., navadno v zvezi ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep: v tej hiši je večen ravs in kavs; kmalu je nastal ravs in kavs 2. redko kavsanje: kavs petelinov ♪
- kávsanje -a s (ȃ) glagolnik od kavsati: kavsanje petelinov / v hiši je spet ravsanje in kavsanje ♪
- kávsati -am nedov. (ȃ) 1. nav. ekspr. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoši kavsajo travo, zrnje // udarjati, tolči s kljunom: koklja jezno kavsa 2. vulg. spolno občevati kávsati se ekspr. tepsti se (s kljunom): petelina sta se kavsala do krvi // slabš. zelo se prepirati, prerekati: kavsajo se zaradi dediščine ♪
- kavsljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. (narahlo) kavsati: piščanček kavslja zrnca ♪
- kávsniti -em dov. (á ȃ) nav. ekspr. hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kavsnila zrno // udariti s kljunom: papiga ga je kavsnila; pren., ekspr. spet je kavsnil vmes s svojo besedo ♪
- kávstičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na kavstiko: kavstična tekočina / kavstična operacija // knjiž. ki najeda, razjeda snov ali tkivo; jedek: kavstična tekočina ♦ kem. kavstična soda natrijev hidroksid ♪
- kávstika -e ž (á) med. uničevanje tkiva z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžiganje, jedkanje: igla za kavstiko ♪
- kavtéla -e ž (ẹ̑) knjiž. previdnostni ukrep: kavtela zoper zlorabo ♪
- kavterizírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžigati, jedkati: kavterizirati rano ♪
- kavzálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzrok, vzročen: kavzalna utemeljenost / kavzalni odnosi ◊ jur. kavzalna zveza zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; med. kavzalna terapija kavzálno prisl.: kavzalno pogojen zgodovinski proces ♪
- kavzalitéta -e ž (ẹ̑) redko kavzalnost: odkril je kavzaliteto dogajanja ♪
- kávzativen in kavzatíven -vna -o prid. (ȃ; ȋ) lingv., v zvezi kavzativni glagol glagol, ki izraža povzročitev dejanja ♪
- kazák -a m (á) obl. daljše vrhnje oblačilo za čez hlače ali krilo: nosi hlače in kazak; kazak iz platna ♪
- kazálček -čka [u̯č tudi lč] m (ȃ) manjšalnica od kazalec: s kazalčkom je pokazala proti hiši / kazalček nam meri čas ♪
- kazálčen -čna -o [lč in u̯č] (ȃ) pridevnik od kazalec 2: nadzirati elektronske in kazalčne instrumente ♪
- kazálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal // redko smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec 2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro); kazalec na uri se je premaknil na pet; kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni 3. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec; kazalec življenjskih vrednot // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha ◊ avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni kazalec svetlobno
znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali ♪
- kazálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kazanje: kazalni instrumenti ♦ elektr. kazalno območje območje merilnega instrumenta, na katerem se vidi merjena vrednost; lingv. kazalni zaimek zaimek, ki kaže na določeno osebo ali stvar, njeno lastnost, velikost ali vrsto; teh. kazalno steklo steklo, na katerem se vidi višina gladine v posodi ♪
60.883 60.908 60.933 60.958 60.983 61.008 61.033 61.058 61.083 61.108