Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (61.008-61.032)



  1.      kávla  -e ž () nar. dolenjsko rumena koleraba: saditi kavlo
  2.      kávljast  -a -o prid. (á) podoben kavlju: ima ostre zobe in kavljast kljun / kavljasta oblika
  3.      kávnat  -a -o prid. () ekspr. po barvi podoben kavi: ima kavnate lase / kavnata barva
  4.      kávnik  -a m () gastr. posoda za serviranje kave: iz kavnika naliti v skodelice; porcelanast kavnik
  5.      kávper  -ja m (á) metal. naprava, ki omogoča segrevanje zraka pri plavžu s toploto dimnih plinov: plavž z dvema kavperjema
  6.      kávra  -e ž () nar. dolenjsko rumena koleraba: za kosilo bo spet kavra
  7.      kavráč  -a m (á) ekspr., redko puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto
  8.      kávri  -ja m () zool. polž s porcelanasto hišico, ki živi v Indijskem oceanu, Cypraea moneta: majhni kavriji / okrog vratu je imel obešene svetleče kavrije hišice kavrijev
  9.      kávs  -a m () 1. ekspr., navadno v zvezi ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep: v tej hiši je večen ravs in kavs; kmalu je nastal ravs in kavs 2. redko kavsanje: kavs petelinov
  10.      kávsanje  -a s () glagolnik od kavsati: kavsanje petelinov / v hiši je spet ravsanje in kavsanje
  11.      kávsati  -am nedov. () 1. nav. ekspr. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoši kavsajo travo, zrnje // udarjati, tolči s kljunom: koklja jezno kavsa 2. vulg. spolno občevati kávsati se ekspr. tepsti se (s kljunom): petelina sta se kavsala do krvi // slabš. zelo se prepirati, prerekati: kavsajo se zaradi dediščine
  12.      kavsljáti  -ám nedov.) ekspr. (narahlo) kavsati: piščanček kavslja zrnca
  13.      kávsniti  -em dov.) nav. ekspr. hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kavsnila zrno // udariti s kljunom: papiga ga je kavsnila; pren., ekspr. spet je kavsnil vmes s svojo besedo
  14.      kávstičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na kavstiko: kavstična tekočina / kavstična operacija // knjiž. ki najeda, razjeda snov ali tkivo; jedek: kavstična tekočina ♦ kem. kavstična soda natrijev hidroksid
  15.      kávstika  -e ž (á) med. uničevanje tkiva z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžiganje, jedkanje: igla za kavstiko
  16.      kavtéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. previdnostni ukrep: kavtela zoper zlorabo
  17.      kavterizírati  -am nedov. in dov. () med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžigati, jedkati: kavterizirati rano
  18.      kavzálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vzrok, vzročen: kavzalna utemeljenost / kavzalni odnosi ◊ jur. kavzalna zveza zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; med. kavzalna terapija kavzálno prisl.: kavzalno pogojen zgodovinski proces
  19.      kavzalitéta  -e ž (ẹ̑) redko kavzalnost: odkril je kavzaliteto dogajanja
  20.      kávzativen  in kavzatíven -vna -o prid. (; ) lingv., v zvezi kavzativni glagol glagol, ki izraža povzročitev dejanja
  21.      kazák  -a m (á) obl. daljše vrhnje oblačilo za čez hlače ali krilo: nosi hlače in kazak; kazak iz platna
  22.      kazálček  -čka [č tudi lč] m () manjšalnica od kazalec: s kazalčkom je pokazala proti hiši / kazalček nam meri čas
  23.      kazálčen  -čna -o [lč in č] () pridevnik od kazalec 2: nadzirati elektronske in kazalčne instrumente
  24.      kazálec  -lca [c tudi lc] m () 1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal // redko smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec 2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro); kazalec na uri se je premaknil na pet; kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni 3. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec; kazalec življenjskih vrednot // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha ◊ avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali
  25.      kazálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kazanje: kazalni instrumenti ♦ elektr. kazalno območje območje merilnega instrumenta, na katerem se vidi merjena vrednost; lingv. kazalni zaimek zaimek, ki kaže na določeno osebo ali stvar, njeno lastnost, velikost ali vrsto; teh. kazalno steklo steklo, na katerem se vidi višina gladine v posodi

   60.883 60.908 60.933 60.958 60.983 61.008 61.033 61.058 61.083 61.108  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA