Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (60.533-60.557)



  1.      kanál  -a m () 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine
  2.      kanálček  -čka m () manjšalnica od kanal: izkopati kanalček / odtočni kanalček / ribji plavalni mehur je z ozkim kanalčkom povezan s črevesom / ekspr. denar je odtekal po mnogih kanalčkih
  3.      kanálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kanal: kanalne cevi / kanalna črta / kanalni preklopnik
  4.      kanalizácija  -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
  5.      kanalizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kanalizacijo: kanalizacijska dela; kanalizacijska inštalacija / kanalizacijske cevi; kanalizacijsko omrežje
  6.      kanalizíranje  -a s () glagolnik od kanalizirati: pospešiti kanaliziranje novega naselja / kanaliziranje močvirja / kanaliziranje političnega pritiska
  7.      kanalizírati  -am dov. in nedov. () 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja
  8.      kanálja  -e ž (á) 1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja 2. redko drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah
  9.      kanálnik  -a m () elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje televizijskega sprejemnika na frekvenco oddajnika: kanalnik za sprejem satelitskih programov
  10.      kanálski  -a -o prid. () nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežjeteh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro
  11.      kanálščina  -e ž () pristojbina za uporabo kanalizacije: plačevati, pobirati kanalščino
  12.      kanapé  -ja m (ẹ̑) fotelju podoben oblazinjen sedež za več oseb: leči, sesti, zlekniti se na kanape; salon s fotelji in kanapejem ◊ gastr. zelo majhna rezina opečenega obloženega kruha
  13.      kanárček  -čka m () manjša, navadno rumena ptica s kratkim kljunom: kletka z živo rumenim kanarčkom; poje kot kanarček
  14.      kanárčkast  -a -o prid. () ekspr. ki je rumene barve kot kanarček: kanarčkasta jopica
  15.      kanárec  -rca m () redko kanarček: gojiti kanarce
  16.      kanárski  -a -o prid. () geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu: hladen kanarski tok
  17.      kánast  -a -o prid. () agr. ki ima kan, glivično bolezen: kanasto vino
  18.      kanásta  -e ž () igr. igra, navadno z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi jokerji: igrati kanasto
  19.      kanát  -a m () zlasti pri Mongolih, nekdaj področje, na katerem ima oblast kan
  20.      kánava  -e ž () tekst. vezava, ki daje tkanini luknjičav videz: tkati v kanavi // bombažna, lanena tkanina v tej vezavi: moder kostim iz kanave
  21.      kancelaríja  -e ž () star. dvorna pisarna: priti v kancelarijo
  22.      káncer  -ja m (á) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom
  23.      káncler  -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte
  24.      kánclerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kanclerje: kanclerski položaj / kanclerska služba / kanclerska čast
  25.      kanclíja  -e ž () nižje pog., nav. slabš. pisarna, urad: cel dan čepi v kancliji

   60.408 60.433 60.458 60.483 60.508 60.533 60.558 60.583 60.608 60.633  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA