Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (60.258-60.282)


  1.      kadílski  -a -o [ls tudi u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na kadilce: kadilski kašelj / kadilski pribor kadilni ♪
  2.      kadíti  -ím nedov., kajèn (ȋ í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano 2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; žarg., avt. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim 3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati 4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren) kadíti se 1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila // delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi 2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči // izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu ● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo kadèč -éča -e: kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina ♪
  3.      kádmij  -a m (á) kem. cinku podobna mehka težka kovina, element Cd: nikelj in kadmij ♪
  4.      kádmijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kadmij: kadmijeve spojine / kadmijevo rumenilo kadmijev sulfid za oljnato rumeno barvo ♪
  5.      kadmírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kadmija: kadmirati kovinske dele proti rji kadmíran -a -o: kadmirani vijaki ♪
  6.      kadrílja  -e ž (ȋ) knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka: plesati kadriljo ♪
  7.      kadríranje  -a s (ȋ) glagolnik od kadrirati: imeti smisel za kadriranje; zastarel način kadriranja ♪
  8.      kadrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) film. določati obliko, vsebino, število kadrov: ta režiser zna dobro kadrirati / kadrirati film kadríran -a -o: prizori so posrečeno kadrirani ♪
  9.      kádrski  -a -o prid. (á) redko kadrovski: kadrska politika / kadrska komisija ♪
  10.      kaducitéta  -e ž (ẹ̑) jur. dejstvo, da zapuščina brez dedičev postane družbena lastnina: nastop kaducitete ♪
  11.      kadúlja  -e ž (ú) bot. grmičasta rastlina suhih tal z modrimi, rdečimi ali rumenimi cveti, Salvia: veter je prinašal vonj cvetočih kadulj / travniška kadulja ♪
  12.      kadúljin  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na kaduljo: kaduljini cveti / kaduljin čaj ♪
  13.      kadúnja  -e ž (ú) plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: z grmičevjem porasla kadunja; okroglasta kadunja // redko votlina, vdolbina sploh: v led vsekati kadunje; kamnita kadunja ◊ etn. miza s koritom za mesenje ♪
  14.      kadúnjast  -a -o prid. (ú) podoben kadunji: kadunjast žleb / na kadunjastih mestih so nasuli peska / kadunjast svet poln kadunj ♪
  15.      kadúnjica  -e ž (ú) manjšalnica od kadunja: porasla kadunjica / lepo izrezljane kadunjice ♪
  16.      kafileríja  -e ž (ȋ) vet. obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali: poleg skladišča je tudi kafilerija ♪
  17.      káfra  -e ž (ȃ) zelo dišeča, hlapljiva, mastna kristalna snov: mazilo iz kafre; vonj po kafri; izginiti kot kafra / pog. mazati se s kafro kafrnim oljem ♪
  18.      káfrn  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kafro ali kafrovec: kafrno mazilo / zaboj iz kafrnega lesa / kafrno drevo ♦ farm. kafrno olje oljna raztopina kafre ♪
  19.      káfrski  -a -o prid. (ȃ) zool., v zvezi kafrski bivol divje afriško govedo z debelimi, na čelu sploščenimi rogovi, Syncerus caffer ♪
  20.      kaftán  -a m (ȃ) v orientalskem okolju plašču podobno ohlapno vrhnje oblačilo: dolg, črn kaftan ♪
  21.      kagán  -a m (ȃ) zlasti pri Mongolih, nekdaj vrhovni poglavar, vladar ♪
  22.      kaganát  -a m (ȃ) zlasti pri Mongolih, nekdaj področje, na katerem ima oblast kagan: ozemlje kaganata ♪
  23.      kaheksíja  -e ž (ȋ) med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije ♪
  24.      kahéktičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. izčrpan, oslabel: kahektičen bolnik ♪
  25.      káhla  -e ž (ȃ) 1. nižje pog. nočna posoda: dati kahlo pod posteljo / iti na kahlo ∙ nižje pog. brez nas bi bili na kahli brez naše pomoči bi bili v neprijetnem položaju 2. pog. plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči; pečnica: peč z zelenimi kahlami ♪

   60.133 60.158 60.183 60.208 60.233 60.258 60.283 60.308 60.333 60.358  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA