Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (60.033-60.057)



  1.      jéžarica  -e ž (ẹ̑) zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka
  2.      jéžast  -a -o prid. (ẹ̄) 1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršenaagr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju 2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta
  3.      jéžati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala
  4.      jéžek  -žka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki 2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov 3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi // slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino ◊ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata
  5.      jéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko jezden: ježni konj / ježna pot
  6.      ježerílec  -lca [tudi c] m () nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala
  7.      jèžeš  [žǝš] medm. () izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježeš, gori; ježeš, če so jih dobili / ježešna; ježešta; ježeštana
  8.      jèžešmaríja  [žǝš] medm. (-) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježešmarija, sem streljajo
  9.      jéžev  -a -o (ẹ̄) pridevnik od jež: ježeve bodice; ježeva koža
  10.      jéževec  -vca m (ẹ̄) zool. glodavec, ki ima del dlake spremenjen v bodice, Hystrix cristata: ježevec z naježenimi bodicami ◊ bot. dlakava rastlina z drobnimi modrimi cveti, Lappula
  11.      ježevína  -e ž (í) ježeva koža: bodičasta ježevina
  12.      jéževka  -e ž (ẹ̄) avt. zimska guma z žebljički: vozila z ježevkami ◊ bot. ježevke gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae; etn. ježevka debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi kurent in prekmurski pozvačin; zool. ježevka večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix
  13.      jéži bába  jéži bábe ž (ẹ̑-á) mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo: prepoditi ježi babo
  14.      ježíca  -e ž (í) 1. bodičasta lupina okrog ploda: ježica se odpre; izluščiti kostanj iz ježice; bukove ježice 2. gozd. bodičasta tvorba na želodu, ki vsebuje dosti čreslovine: kupčevati z ježicami
  15.      ježíčarica  -e ž () zool. žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic, Cynips quercus calicis
  16.      ježíčast  -a -o prid. (í) podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki
  17.      ježíčje  -a s () več ježic, ježice: pod kostanjem je ležalo prazno ježičje
  18.      jéžiti  -im tudi ježíti -ím nedov., jéži (ẹ̄ ẹ̑; í) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes ježi dlako in laja; knjiž. strah mu ježi lase / hlad mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh; ježiti obrvi mrščiti jéžiti se, tudi ježíti se 1. postavljati se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: dlaka se psu ježi; lasje so se mu ježili / mačka se ježi dobiva, ima naježeno dlakoekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah 2. ekspr. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo: ljudje so se začeli ježiti proti temu / za vsako malenkost se ježi se jezi, prepira
  19.      jídiš  -a m () jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Židi zlasti v Nemčiji in vzhodni Evropi: prevajati iz jidiša; neskl. pril.: izdajati časopis v jidiš jeziku; prisl.: z Židi se je pogovarjal jidiš
  20.      jih  rod., tož. mn. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; nizko izpuščati jih pline iz črevesja; naložiti jih komu s palico pretepsti ga; jaz bi mu jih povedala bi ga oštela; dosti jih je morala preslišati očitkov; razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke; kar iz rokava jih stresa domislice; zna jih na koše zelo veliko zgodb(ic) 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi; sit sem jih, teh vsiljivcev / v vzkliku glej jih priliznjence; prim. ga, jo, on
  21.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (-) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa
  22.      juán  -a m () denarna enota Kitajske: to stane sto juanov
  23.      jubilánt  -a m (ā á) kdor ima, praznuje jubilej: slavnostna predstava, v kateri je igral glavno vlogo jubilant; čestitati jubilantu
  24.      jubilántka  -e ž (ā) ženska, ki ima, praznuje jubilej: proslaviti jubilantko
  25.      jubilár  -ja m (á) knjiž., redko jubilant: izročiti jubilarju darilo

   59.908 59.933 59.958 59.983 60.008 60.033 60.058 60.083 60.108 60.133  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA