Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (59.808-59.832) 
- jeglíči -ev m mn. (í ȋ) nar. (prosena) kaša: šele doli za Mariborom .. je dobil vrečo prosenih jegličev (Prežihov) ♪
- jegúlja -e ž (ú) 1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča; loviti jegulje; gibčen kot jegulja; izvil se mu je iz rok kot jegulja; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo 2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca ♪
- jegúljast -a -o prid. (ú) 1. tak kot pri jegulji: jeguljasto zvijanje ♦ vet. jeguljasta proga proga temnejše dlake vzdolž hrbta živali 2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen: jeguljast samoljubnež / jeguljast značaj jegúljasto prisl.: jeguljasto se zvijati ♪
- jegúlji -a -e (ȗ) pridevnik od jegulja: jegulja koža ♪
- jegúljica -e ž (ú) manjšalnica od jegulja: mlade jeguljice ♪
- jegúljiti -im nedov. (ú ȗ) redko zvijajoče se premikati: močeril okorno jegulji po blatu ● ekspr., redko nikar ne jegulji, povej naravnost ne izmikaj se jegúljiti se knjiž., ekspr. vrteti se, zvijati se: obrisi streh se jeguljijo v valovih ♪
- jèh medm. (ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jeh, jeh, hudo je ♪
- jèhtana medm. (ȅ) star. jej, jedet: jehtana, to bi pa rad videl ♪
- jéj in jèj medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jej, kako grozno je to; jej, jej, kaj bo iz tebe // izraža začudenje, presenečenje: jej, da si tukaj; jej, kako se sveti ♪
- jéjdeta in jèjdeta [dǝt] medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejdeta, jejdeta, kaj bo // izraža začudenje, presenečenje: jejdeta, kako si čedna / jejdetana ♪
- jéjéj in jèjèj medm. (ẹ̑-ẹ̑; ȅ-ȅ) redko jej, jedet: jejej, še pozdravi te ne / jejej, samo zlato ♪
- jéjhata in jèjhata medm. (ẹ̑; ȅ) star. jej, jedet: jejhata, saj jo bo udaril / jejhata, koliko sveta si videl ♪
- jéjmene in jèjmene medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejmene, to je pa zares hudo; jejmene, jejmene, kje so pa naši // izraža začudenje, presenečenje: jejmene, kako si že velik ♪
- jéjtana in jèjtana medm. (ẹ̑; ȅ) redko jej, jedet: o jejtana, saj nas bo zasulo / jejtana, kaj ga ne poznaš? ♪
- jéjzes in jèjzes [zǝs] medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejzes, jejzes, kaj bo iz tega / jejzesna; jejzesta; jejzestana ♪
- jéjžeš in jèjžeš [žǝš] medm. (ẹ̑; ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejžeš, saj boš padel / jejžešna; jejžešta; jejžeštana ♪
- jék tudi jèk jéka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev: klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek; jek strela ♦ fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava 2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek; z obupnim jekom se je sesedla; jek strahu // kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok ♪
- jéka -e ž (ẹ́) knjiž., redko odmev, jek: zavpil je, jeka se je razlegla po dolini / jeka zvonov ♪
- jékati -am nedov. (ẹ̄) knjiž. 1. dajati kratke, ostre glasove: zvonovi v stolpu so jekali / v rosnem jutru so jekali streli 2. odmevati: njegove besede so jekale od pečin / fantovska pesem je jekala od hiše do hiše ♪
- jékavščina -e ž (ẹ̄) lingv. čakavski govor z zameno je za nekdanji jat ♪
- jeklár -ja m (á) delavec v proizvodnji jekla: rudarji in jeklarji ♪
- jeklárna -e ž (ȃ) tovarna jekla: skupna proizvodnja jeklarn / železarna ima novo jeklarno obrat za pridobivanje jekla ♪
- jeklárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na jeklarje ali jeklarstvo: jeklarska zaščitna oprema; jeklarsko posvetovanje / jeklarska industrija ♦ metal. jeklarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v jeklo; jeklarska peč peč, v kateri se predeluje grodelj v jeklo ♪
- jêklast -a -o prid. (é) ekspr. podoben jeklu: razbijati jeklaste plošče ledu / jeklasta svetloba jeklena ♪
- jeklén -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.: jekleno se zasvetiti;
jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči ♪
59.683 59.708 59.733 59.758 59.783 59.808 59.833 59.858 59.883 59.908