Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (59.658-59.682)



  1.      járčji  -a -e prid. (ā) nar. gorenjsko ovčji: jarčja koža
  2.      járčka  -e ž (ā) mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarčke so že začele nesti
  3.      járd  -a m () angleška in ameriška dolžinska mera, približno 91,4 cm: kupiti tri jarde tkanine
  4.      jarè  -éta s ( ẹ́) nar. gorenjsko jagnje: ovca z jaretom
  5.      járec  -rca m (ā) 1. ovčji samec; oven: čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec; skopiti jarce // mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen) 2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega
  6.      járek  -rka m (ā) 1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja 2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki 3. star. grapa: stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke 4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek ● ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most ◊ geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju
  7.      járek  -rka -o prid. (á) star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive // močen, silovit: govoriti z jarko jezo; jarka sila njegove lirike / jarke besede ● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno járko prisl.: jarko zažareti; jarko bel
  8.      járem  -rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma; rešiti se turškega jarma; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva // kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti // v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba 3. v nekaterih deželah drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena; jarem iz bambusa 4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem; jarem pri stiskalnici 5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu // oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom ● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim; star. kupiti dva jarma volov paraagr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo; dvojni ali parni jarem za par živali; enojni ali samski jarem za eno žival; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo
  9.      járen  -rna -o prid. (ā) zastar. 1. zveneč, čist, jasen: jaren glas / peti iz jarnega grla 2. hiter, uren: jaren tok
  10.      járica  -e ž (ā) 1. mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarice so začele nesti; kupiti jarice in peteline ∙ nar. jarice so se prvič ojagnjile mlade ovce 2. redko jara pšenica: vsejati jarico
  11.      jarín  -a m () knjiž. majhen bazen, korito: okrogel jarin iz marmorja; zlate ribice v jarinu pod vodometom
  12.      jarína 1 -e ž (í) spomladi (po)sejano žito: gnojiti jarinam; jarina z deteljo
  13.      jarína 2 -e ž (í) knjiž., redko mesto v potoku ali reki, kjer se voda peni, vrtinči: reka, polna tolmunov, brzic, derečin in jarin
  14.      jarínec  -nca m () bot. rastlina s stebli, ki se ob zorenju plodov na zgornjem koncu kijasto razširijo, Arnoseris
  15.      jarítev  -tve ž () agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaritev pšenice
  16.      járiti  -im nedov.) knjiž. jeziti, dražiti, razburjati: zmerjanje ga jari do besnosti / jeza, napuh jo jari / jaril se je in klel, da se mu bo maščeval
  17.      járiti  -im tudi jaríti -ím nedov.; í) povzročati brejost: kozel jari járiti se, tudi jaríti se nar. spolno se združevati, pariti se: vrabci se jarijo
  18.      jaríti 1 -ím nedov. ( í) knjiž. peniti, vrtinčiti: veter jari gladino; v kanalih se jari naglo odtekajoča snežnica
  19.      jaríti 2 -ím nedov. ( í) agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jariti pšenico
  20.      járkar  -ja m () strojn. stroj za kopanje jarkov: rotacijski jarkar
  21.      járkast  -a -o prid. (ā) poln jarkov: jarkasti kolovozi // podoben jarku: jarkast prostor; jarkaste sledi
  22.      jarmeníca  -e ž (í) 1. nar. obroč, zanka na jarmu za oje; gož: zvijati jarmenice iz gabrovine 2. les. ročna žaga z jarmom; jarmovka
  23.      jármeničar  -ja m () delavec pri jarmeniku: zaposliti jarmeničarje in cirkulariste
  24.      jármenik  -a m () les. stroj za žaganje hlodov v deske: dati hlod v jarmenik / beneški jarmenik venecijanka; cepilni jarmenik za rezanje plohov v tanke deske
  25.      jarmìč  -íča in jármič -a m ( í; ) manjšalnica od jarem: natakniti voloma jarmič // nar. dolenjsko jarem (za eno žival)

   59.533 59.558 59.583 59.608 59.633 59.658 59.683 59.708 59.733 59.758  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA