Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (58.758-58.782)


  1.      izmeníti  -ím in izméniti -im dov., izméni tudi izmêni; izménil (ȋ í; ẹ̄) star. 1. menjati, zamenjati: pozabil je izmeniti denar / izmeniti staro orodje za novo 2. spremeniti: izmeniti držo telesa / njegovo sovraštvo se je izmenilo v hvaležnost ♪
  2.      izmenjálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) v zvezah: kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita; strojn. izmenjalec toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote ♪
  3.      izmenjálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izmenjavo: izmenjalni obiski vladnih delegacij; izmenjalna trgovina / izmenjalni koncerti 2. redko zamenljiv: izmenjalna kolesa ♪
  4.      izmenjálnik  -a m (ȃ) strojn., navadno v zvezi izmenjalnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote ♪
  5.      izménjati  tudi izmenjáti -am, in izménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. knjiž. menjati, zamenjati: izmenjati kolo pri avtomobilu / izmenjati stražo; nosači so se izmenjali vsake četrt ure / žival izmenja dlako dobi drugo, drugačno 2. publ. dati, poslati drug drugemu: izmenjati darila / državi sta izmenjali za sto milijonov dinarjev blaga / državi sta izmenjali diplomatske predstavnike // sporočiti, povedati drug drugemu: izmenjati informacije, izkušnje, stališča; izmenjati poslanici, zdravici; državniki so izmenjali novoletne čestitke ● knjiž. mimogrede sta izmenjala nekaj besed mimogrede sta si nekaj povedala, se pogovorila; publ. zlata obročka si je izmenjalo pet parov se je poročilo; knjiž. v zadnjem letu sta si izmenjala precej pisem sta si precej dopisovala; knjiž. dekle je izmenjalo z njim pomenljiv pogled se je pomenljivo spogledalo izménjan -a -o: izmenjana posadka; izmenjana so bila stališča o najnovejših dogodkih; prim. zmenjati ♪
  6.      izmenjáva  -e ž (ȃ) glagolnik od izmenjati: a) izmenjava izrabljenih delov; popolna izmenjava krvi pri novorojenčku / izmenjava straže b) izmenjava knjig med knjižnicami / kulturna izmenjava s sosednimi deželami; mednarodna blagovna izmenjava c) izmenjava informacij, izkušenj, mnenj ♪
  7.      izmenjávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izmenjavati: izmenjavanje straže / izmenjavanje dobrin / izmenjavanje izkušenj, mnenj / izmenjavanje pri delu ♪
  8.      izmenjávati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. menjavati, zamenjavati: izmenjavati leče / trener je izmenjaval igralce; straža se redno izmenjava 2. publ. dajati, pošiljati drug drugemu: izmenjavati znamke s tujimi filatelisti / izmenjavati blago z drugimi državami ∙ knjiž. že nekaj let si izmenjavata pisma redno si dopisujeta // sporočati, pripovedovati drug drugemu: izmenjavati informacije, izkušnje, mnenja; izmenjavala sta si vtise s potovanja izmenjávati se knjiž. menjavati se: izmenjavati se v vodstvu / gozdovi se izmenjavajo s travniki in polji; prim. zmenjavati ♪
  9.      izmenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izmenjavo ali izmenjavanje: izmenjevalni rok / izmenjevalni procesi ♪
  10.      izmenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž., redko menjavati, zamenjavati: izmenjevati sestavne dele 2. publ. dajati, pošiljati drug drugemu: izmenjevati knjige / izmenjevati si vtise o čem ♪
  11.      izmenljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko zamenljiv: aparat z izmenljivim objektivom ♪
  12.      izménski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od izmena: izmenski vodja ♪
  13.      izméra  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od izmeriti: sodelovati pri izmeri zemljišča / publ.: izmere za topografsko kartiranje meritve, merjenja; vnašanje izmer v načrt rezultatov merjenja 2. publ. mera, razsežnost, dimenzija: majhne izmere odra / mesto ogromnih izmer / pašnik v izmeri dveh hektarov velik dva hektara ♪
  14.      izmérek  -rka m (ẹ̑) knjiž. 1. rezultat merjenja: vnašati izmerke v razpredelnico 2. meritev, merjenje: med plovbo so napravili večje število izmerkov ♪
  15.      izméren  -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko izmerljiv: izmerna razdalja ♪
  16.      izmériti  -im tudi zmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: izmeriti gozd, zemljišče; izmeriti sod, vino / izmeriti dolžino ceste, globino jezera; izmeriti jakost udarcev, količino strupenih snovi; izmeriti površino travnika, razdaljo med dvema krajema; izmeriti trajanje poleta; izmeriti z litrom, metrom, toplomerom; izmerili so minus dvajset stopinj namerili so / uradno izmeriti posodo cimentirati; pren. gorje se ne da izmeriti // knjiž. z merjenjem ugotoviti, določiti položaj: stopil je k sekstantom, da bi izmeril sonce izmérjen tudi zmérjen -a -o: izmerjen čas; izmerjena višina ♪
  17.      izmérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko meriti: izmerjati zemljišča ♪
  18.      izmerljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da izmeriti: izmerljiva razdalja; izmerljivo trajanje; pren. izmerljive posledice odločitev ♪
  19.      izmêsti  -mêtem tudi -mêdem dov., izmêtel in izmétel izmêtla tudi izmêdel in izmédel izmêdla, stil. izmèl izmêla (é) z ometanjem, pometanjem odstraniti: izmesti saje iz dimnika / redko izmesti ogorke izpod mize pomesti ♪
  20.      izmešetáriti  -im tudi zmešetáriti -im dov. (á ȃ) pog. s pogajanjem priti do česa: mešetaril je in končno izmešetaril; izmešetaril je njivo / izmešetaril je podaljšanje roka; prim. zmešetariti ♪
  21.      izmèt  -éta m (ȅ ẹ́) redko izmeček, izvržek: v tovarni si prizadevajo, da bi zmanjšali izmet ♪
  22.      izmetáč  -a m (á) 1. knjiž. priprava za izmetavanje: izplati vodo iz čolna z izmetačem 2. publ. izmetalo ♪
  23.      izmetálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zool. odprtina za odtekanje (izrabljene) vode zlasti pri školjkah ♪
  24.      izmetáti  -méčem dov., izmêči izmečíte; izmêtal (á ẹ́) 1. spraviti kaj iz sebe: bolnik je izmetal kri; vse izmeče, kar poje; izmetati iz pljuč, želodca / ognjenik izmeče velike količine lave / ko se plodovi odprejo, izmečejo semena daleč naokrog ∙ ekspr. ženske so si izmetale vse, kar so imele na srcu rekle, povedale 2. z metanjem spraviti kaj iz česa: izmetati kamenje iz zemlje / ekspr. vse razgrajače je izmetal iz gostilne 3. pog., ekspr. potrošiti, porabiti: za obleke izmeče veliko denarja izmetán -a -o: iz jame izmetano kamenje; prim. zmetati ♪
  25.      izmetávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izmetavati: izmetavanje hrane iz želodca / izmetavanje gramoza iz jame ♪

   58.633 58.658 58.683 58.708 58.733 58.758 58.783 58.808 58.833 58.858  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA