Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (58.483-58.507)


  1.      izdíranje  -a s (ȋ) glagolnik od izdirati: izdiranje zob ♪
  2.      izdírati  -am nedov. (ȋ ȋ) z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: izdirati zobe; izdirati bodice, trne iz noge / konj izdira kopito iz ilovice ♪
  3.      izdírjati se  -am se dov. (ȋ) z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali ♪
  4.      izdišáti  -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í) knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj izdišáti se tudi zdišáti se prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta ♪
  5.      izdišávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj: te rože izdišavajo močen vonj ♪
  6.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati ♪
  7.      izdlétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko z dletom izsekati: izdletiti del kosti / izdletiti kip iz lesa ♪
  8.      izdrážbati  -am tudi zdrážbati -am dov. (ȃ) izdražiti: kmetijo je izdražbal za malo denarja ♪
  9.      izdražítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izdražiti: izdražitev hiše, posestva ♪
  10.      izdražíti  -ím dov., izdrážil (ȋ í) kupiti na dražbi: izdražiti posestvo, vola / hišo je izdražil za nekaj milijonov; prim. zdražiti ♪
  11.      izdréti  -dêrem tudi -drèm tudi zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. izderó tudi zderó; izderíte tudi izdríte tudi zderíte tudi zdríte; izdŕl tudi zdŕl (ẹ́ é, ȅ) z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; redko konj se mu je izdrl iz rok iztrgal ∙ ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil izdŕt tudi zdŕt -a -o: izdrt meč; izdrt zob; prim. zdreti se ♪
  12.      izdrézati  -am tudi zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti iz česa: izdrezati krompir iz žerjavice 2. ekspr. z vztrajnostjo, prizadevanjem priti do česa: končno je le izdrezal gradbeno dovoljenje; prim. zdrezati ♪
  13.      izdŕgniti  -em dov., tudi izdrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem odstraniti iz česa: izdrgniti madež iz preproge ♪
  14.      izdrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko izzveneti: tiho je izdrhtel zadnji akord / izdrhtel je njegov zadnji pozdrav ♪
  15.      izdristíti  -ím in izdrístiti -im dov., izdrístil (ȋ í; í ȋ) star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti: izdristiti črevo ♪
  16.      izdŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od izdreti: izdrtje zoba ♪
  17.      izdúha  -e ž (ȗ) zastar. 1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh 2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije ♪
  18.      izdúhati  -am in zdúhati -am dov. (ū ȗ) redko izvohati: pes je izduhal kost / izduhati skrivnost ♪
  19.      izdvájati  -am nedov. (ā) publ. izločevati, izločati: izdvajati manjše skupine delavcev za posebne naloge; posamezniki so se začeli izdvajati iz kolektiva / izdvajati sredstva za izobraževanje ∙ publ. tvegano bi bilo izdvajati tega ali onega pevca posebej imenovati, pohvaliti ♪
  20.      ízem  ízma tudi -ízem -ízma m (ȋ) nav. mn., ekspr. poljubna novejša, zlasti literarna, umetnostna, filozofska smer: pojavili so se futurizem, ekspresionizem in še drugi izmi; filozofski, literarni izmi ♪
  21.      izenáčenje  tudi zenáčenje -a s (ȃ) glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa ♪
  22.      izenačeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kar izenačuje: šport je bil tudi socialni izenačevalec ♪
  23.      izenačeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izenačevanje: izenačevalne tendence ♦ elektr. izenačevalna zveza zveza za izenačevanje potenciala ♪
  24.      izenačevánje  tudi zenačevánje -a s (ȃ) glagolnik od izenačevati: izenačevanje notranjega in zunanjega pritiska / izenačevanje kulturnih razmer / izenačevanje predpisov ♪
  25.      izenačeváti  -újem tudi zenačeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih izenačujóč tudi zenačujóč -a -e: izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja ♪

   58.358 58.383 58.408 58.433 58.458 58.483 58.508 58.533 58.558 58.583  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA