Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (57.458-57.482)



  1.      hùk  medm. () posnema glas pri kolcanju: kdo le misli name, huk
  2.      húkanje  -a s () glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov
  3.      húkati  -am nedov. () 1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo 2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali
  4.      húkniti  -em dov.) 1. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: hukniti v mrzle roke / hukniti v ogledalce 2. oglasiti se z glasom hu: sova je huknila / veter hukne
  5.      húla  -e ž (ú) zastar. rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu; grbina
  6.      hulahup  tudi hula-hoop -a [-húp] m () igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa: igrati hulahup; neskl.pril.: hulahup obroč
  7.      hulahúp  in holahóp neskl. pril. (; ọ̑) v zvezi hulahup nogavice ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu: nositi hulahup nogavice
  8.      hulahúpke  -húpk in holahópke -hópk ž mn. (; ọ̑) pog. hulahup nogavice: prodajajo hulahupke v različnih barvah
  9.      huligán  -a m () mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme: skupina predrznih huliganov
  10.      huligánski  -a -o prid. () nanašajoč se na huligane: huliganski prestopki / ekspr. huligansko vedenje
  11.      húliti se  -im se nedov. (ú ū) pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo // ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči
  12.      húlja  -e ž (ū) zastar. potuhnjenec, podlež: namesto odločnega in ponosnega moža smo srečali huljo / zmerjali so ga s huljo
  13.      húlman  -a m () zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus
  14.      humán  -a -o prid. () 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi // ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki
  15.      humaníst  -a m () 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
  16.      humanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija humanístično prisl.: humanistično izobražen človek
  17.      humanístka  -e ž () ženska oblika od humanist: izobražena ženska je in velika humanistka
  18.      humanitárec  -rca m () nav. iron. humanitaren človek: ti sentimentalni humanitarci
  19.      humanitáren  -rna -o prid. () 1. human, dobrodelen: humanitaren človek; ustanova ima humanitaren značaj; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarna dejavnost 2. redko humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved
  20.      humanitéta  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka 2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu
  21.      humanitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na humaniteto: iz humanitetnih ozirov; humanitetna misel mednarodnega bratstva / humanitetni razred
  22.      humanizácija  -e ž (á) glagolnik od humanizirati: humanizacija kazenskega prava
  23.      humanízem  -zma m () 1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja: doba humanizma in renesanse 2. nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: v teh besedah se razodeva globok humanizem / socialistični humanizem
  24.      humanizíranje  -a s () glagolnik od humanizirati: humaniziranje človeške družbe
  25.      humanizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti: humanizirati človeka; humanizirati mednarodne odnose / humanizirati vzgojo humanizíran -a -o: humanizirana človeška družba

   57.333 57.358 57.383 57.408 57.433 57.458 57.483 57.508 57.533 57.558  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA