Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (57.358-57.382)


  1.      hrščáti  -ím nedov. (á í) star. 1. hreščati: suhe veje so hrščale in pokale 2. smrčati: glasno hrščati ♪
  2.      hŕšiti se  -im se nedov. (ŕ r̄) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši ♪
  3.      hŕt  -a m (ȓ r̄) velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgim, ozkim gobcem: gojiti hrte / angleški hrt; ruski hrt ♪
  4.      hrúlba  -e ž (ȗ) redko hruljenje: naveličali so se njegove hrulbe ♪
  5.      hrulíti  in hrúliti -im nedov. (ȋ ú) grobo, glasno oštevati: pazniki so hrulili jetnike; mene ne bo nihče hrulil / zakaj zmeraj hruliš na svoje ljudi ♪
  6.      hrúljenje  -a s (ú) glagolnik od hruliti: s hruljenjem pri njej nič ne opraviš; hruljenje kaplarjev; sit sem tvojega hruljenja ♪
  7.      hrúm  -a m (ȗ) knjiž. hrumenje: daleč naokrog se sliši hrum slapa; hrum valov, viharja / ekspr. nastal je velik hrum in šum // hrup, hrušč: hrum se je polegel, je potihnil ♪
  8.      hrúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. hrupen: hrumno obmorsko pristanišče / zaslišali so se streli in hrumni glasovi ♪
  9.      hrumênje  -a s (é) glagolnik od hrumeti: hrumenje je bilo tako, da samega sebe ni slišal; hrumenje potihne; hrumenje nevihte, valov / hrumenje hudournikov / poslušal je govornikovo hrumenje ♪
  10.      hruméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta // ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi 2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije hrumé zastar.: voz je hrume oddrdral po kamniti poti hrumèč -éča -e: vlak je hrumeč zapeljal na postajo; hrumeč plaz, slap; hrumeča množica ♪
  11.      hrúp  -a m (ȗ) 1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup 2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa ● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja ♪
  12.      hrúpen  -pna -o prid., hrúpnejši (ū) 1. poln hrupa: hrupen sejemski vrvež; hrupna veselica, zabava; hrupno mesto; hrupno zborovanje / iz sobe se je zaslišal hrupen smeh; pren. hrupno velemestno življenje // ki povzroča hrup: hrupen orkester; hrupni tiskarski stroji / hrupni otroci 2. ki mnogo, zelo glasno govori: hrupen človek; z vsakim popitim kozarcem je bil bolj hrupen / hrupna družba hrúpno prisl.: hrupno govoriti; vrata so se hrupno odprla; hrupno ga je pozdravil, se je smejal / v povedni rabi na trgu je bilo veselo in hrupno ♪
  13.      hrupéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: ljudje in stroji hrupijo v mestu / vihar hrupi // ekspr. hrumeč se hitro premikati: avto hrupi navkreber ● knjiž., ekspr. samo on je kriv naše nesreče, je hrupel razvneto, ogorčeno govoril hrupèč -éča -e: hrupeč in tuleč so se oddaljevali; hrupeča množica ♪
  14.      hrúpnež  -a m (ȗ) ekspr. hrupen človek: bil je veseljak in hrupnež ♪
  15.      hrúst  -a m (ȗ) ekspr. velik, zelo močen človek: ta hrust je z lahkoto potegnil voz iz blata; ima tri sinove, same hruste ♪
  16.      hrúst  -a -o prid. (ȗ ū) star. velik, zelo močen: imel je hrustega hlapca ♪
  17.      hrustánčast  -a -o prid. (á) ki je iz hrustanca: hrustančasti obročki sapnika; sprva hrustančasto ogrodje pozneje otrdi / hrustančasto vezivo ♪
  18.      hrustánčen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hrustanec: hrustančne celice; hrustančno tkivo / hrustančni sklep; hrustančno ogrodje ♪
  19.      hrustančevína  -e ž (í) anat. prožna snov med hrustančnimi celicami: hrustančevina in kostnina ♪
  20.      hrustánčevje  -a s (á) um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki narezanega hrustanca: izrezljano hrustančevje zlatih oltarjev ♪
  21.      hrustánčnat  -a -o prid. (ā) 1. ki vsebuje mnogo hrustanca: hrustančnate klobase; hrustančnato meso 2. redko hrustančast: hrustančnati obročki sapnika ♪
  22.      hrustánčnica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. morske ribe, ki imajo ogrodje iz hrustanca, Chondrichthyes: hrustančnice in kostnice ♪
  23.      hrustánec  -nca m (á) trdno, prožno oporno tkivo v človeškem ali živalskem organizmu: poškodba, zlom hrustanca; spreminjanje hrustanca v kost / od pečenke so mu pustili le kite in hrustanec // anat. samostojen del iz tega tkiva v človeškem ali živalskem organizmu: ogrodje grla je iz več hrustancev; obročasti, ščitasti hrustanec / nosni, rebrni, sklepni hrustanec ♪
  24.      hrústanje  tudi hrustánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od hrustati: od mize se je slišalo hrustanje in cmokanje; hrustanje bonbonov / prisluškoval je rezgetanju konj in hrustanju snega ♪
  25.      hrústast  -a -o prid. (ȗ) ekspr., redko velik, zelo močen: veslači so bili sami hrustasti fantje ♪

   57.233 57.258 57.283 57.308 57.333 57.358 57.383 57.408 57.433 57.458  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA