Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (57.183-57.207)



  1.      hlíd  -a m () star. rahel, komaj zaznaven veter: blagodejen hlid je preveval pokrajino
  2.      hlidéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. rahlo pihati, pihljati: lahen veter je hlidel iz gozda
  3.      hlíkati  -am nedov. () nar. hlipati: Neka jetnica je začela živčno hlikati (F. Godina)
  4.      hlímba  -e ž () knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe
  5.      hlínež  -a m () ekspr., redko kdor (se) hlini: bil je prebrisan hlinež
  6.      hlíniti  -im nedov.) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja hlinèč -éča -e: ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje hlínjen -a -o: hlinjena ganjenost
  7.      hlínjenje  -a s () glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja
  8.      hlíp  -a m () zastar. zrak: v gorah je čist hlip
  9.      hlípanje  -a s () glagolnik od hlipati: dušeče, zadrževano hlipanje
  10.      hlípati  -am tudi -ljem nedov. () sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo // sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha ● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; redko napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: hlipalo se mu je hlipáje: hlipaje govoriti, zajokati hlipajóč -a -e: hlipajoč glas, jok
  11.      hlípav  -a -o prid. (í) ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje
  12.      hlípavica  -e ž (í) redko sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila
  13.      hlípniti  -em dov.) sunkovito, daveč se dihniti: hlipnila je, kakor da bi hotela spet zajokati ∙ ekspr. Pridem, je hlipnila deklica hlipaje rekla hlípniti se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: večkrat zapovrstjo se mu je močno hlipnilo
  14.      hliptáti  -ám in hlíptati -am nedov.; ) redko sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom
  15.      hlíšč  -a m () nar. ploha, naliv z vetrom: hlišč je kmalu minil
  16.      hm  [hǝ̀m in h] medm. (ǝ̏; ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad? // izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
  17.      hmélj  tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ẹ́) kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj ◊ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
  18.      hmeljár  -ja m (á) kdor prideluje hmelj: savinjski hmeljarji
  19.      hmeljárjenje  -a s (á) pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje
  20.      hmeljárna  -e ž () stavba, v kateri se hmelj odkupuje in pripravlja za prodajo: gradijo novo hmeljarno
  21.      hmeljárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na hmeljarje ali hmeljarstvo: hmeljarsko področje / hmeljarska prireditev
  22.      hméljen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina
  23.      hméljev  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hmelj: hmeljevi listi, poganjki / hmeljeve trte / hmeljev nasad
  24.      hmeljevína  -e ž (í) zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo
  25.      hméljevka  -e ž (ẹ̄) drog, po katerem se ovijajo hmeljeve trte: ostriti, postavljati hmeljevke; zložiti hmeljevke v piramido; bila je suha in dolga kot hmeljevka

   57.058 57.083 57.108 57.133 57.158 57.183 57.208 57.233 57.258 57.283  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA