Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (57.158-57.182)


  1.      hlastàv  -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. 1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje 2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da je tako hlastav in ne pozna prave mere / hlastava civilizacija ♪
  2.      hlásten  -tna -o prid. (á ā) opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib; zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem // opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisava hlástno prisl.: hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede ♪
  3.      hlastéžen  tudi hlástežen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄; ȃ) star. pohlepen: javnost je bila hlastežna po senzacijah ♪
  4.      hlastína  -e ž (í) nar. zahodno kar ostane, če se grozdu odtrgajo jagode; pecljevina: obrala je grozd in vrgla hlastino na tla; vino iz jagod brez hlastin ♪
  5.      hlástniti  -em dov. (á ȃ) hitro, sunkovito približati se čemu z odprtim gobcem: pes hlastne po roki; riba je hlastnila po muhi, za muho // ekspr. hitro, sunkovito približati se čemu z roko: mož je hlastnil po pismu; pren. hlastnil je po dragocenem podatku ● ekspr. Pusti, je hlastnil oče hitro, sunkovito rekel ♪
  6.      hléb  tudi hlèb hléba m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. knjiž. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh; hlebec: načeti hleb; vsajati hlebe v peč; na dan je dobil pol hleba / hleb kruha // kar je temu podobno: oblikoval je glino v hlebe; hleb sira 2. zastar. kruh sploh: velikokrat so stradali hleba ♪
  7.      hlébast  -a -o prid. (ẹ̄) nav. ekspr. podoben hlebcu: hlebasta oteklina / hlebasti griči ♪
  8.      hlébčar  -ja m (ẹ̑) nar. ploščato, rdeče zimsko jabolko; pogačar: največ je prodal bobovcev in hlebčarjev ♪
  9.      hlébčast  -a -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. podoben hlebcu: otroci so pekli hlebčaste potičke / hlebčasto hribovje ♪
  10.      hlébček  -čka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od hlebec: ker ni dobila žemelj, je kupila hlebčke / hlebček kruha / droži v hlebčkih 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus ♪
  11.      hlébčič  -a m (ẹ̑) manjšalnica od hlebec: fantiči so pri peku čakali vsak na svoj hlebčič ♪
  12.      hlébec  -bca m (ẹ̑) 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci ♪
  13.      hlepênje  -a s (é) glagolnik od hlepeti: bolestno hlepenje po denarju / hlepenje po lepoti ♪
  14.      hlepéti  -ím nedov. (ẹ́ í) čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem: hlepeti po bogastvu, po slavi; hlepeti po mamilih; hlepeti za priznanjem / hlepi po krvi, po maščevanju / pesn. Kam hlepijo ti misli brez pokoja (O. Župančič) hlepèč -éča -e: po zabavah hlepeča družba; prisl.: otrok je hlepeče ogledoval igračo ♪
  15.      hlépkati se  -am se nedov. (ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: Včeraj se mi je vse popoldne hlepkalo (A. Kraigher) ♪
  16.      hlépniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: Vsake tri korake se mi je hlepnilo (A. Kraigher) ♪
  17.      hlév  -a m (ẹ̄) stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je spal v slami na hlevu ∙ ekspr. njegovo stanovanje je pravi hlev umazano, zanemarjeno; knjiž., ekspr. Avgijev hlev neurejen, umazan prostor; pri nas je kot v hlevu neurejeno, umazano ♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten ♪
  18.      hlévar  in hlevár -ja m (ẹ̑; á) hlapec, delavec, ki opravlja hlevska dela: hlevar je že navsezgodaj zapregel konje; kmetijski kombinat sprejme v službo hlevarja; vojno je preživel kot štabni hlevar ♪
  19.      hlévarica  in hlevaríca -e ž (ẹ̑; í) 1. dekla, delavka, ki opravlja hlevska dela: služi za hlevarico 2. nar. krava, ki živi stalno v hlevu: Vojnac je redil .. dolgorogo hlevarico, ki je videla beli dan samo takrat, ko so jo gnali k biku (C. Kosmač) ♪
  20.      hlevarína  -e ž (ȋ) plačilo za uporabo hleva: plačati hlevarino ♪
  21.      hleváriti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. opravljati hlevska dela: vse življenje je hlevaril ♪
  22.      hlévček  -čka m (ẹ̄) manjšalnica od hlev: kunčji hlevček; hlevček za gosi ♪
  23.      hlévec  -vca m (ẹ̄) hlevček: če bi imel ovčko, bi ji napravil hlevec ♪
  24.      hléven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hlev: hlevna vrata / hlevna svetilka hlevska ♪
  25.      hlévski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu ♪

   57.033 57.058 57.083 57.108 57.133 57.158 57.183 57.208 57.233 57.258  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA