Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (57.083-57.107)


  1.      hítanje  -a s (ȋ) glagolnik od hitati: hitanje polen / Povsod življenje, neprestano hitanje za katerimkoli smotrom (I. Cankar) prizadevanje ♪
  2.      hítati  -am nedov. (ȋ ȋ) nar. belokranjsko metati: gospodinja je hitala polena v peč hítati se zastar. tekmovati, kosati se: dekleta so se hitala, da ne bi zamudila ♪
  3.      hitênje  -a s (é) glagolnik od hiteti: kljub hitenju je zamudil vlak / zaradi hitenja je bilo delo površno opravljeno ♪
  4.      híter  -tra -o prid., hitréjši (í ȋ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt ● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti ◊ avt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo hítro 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam ∙ preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom ◊ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro ♪
  5.      hitéti  -ím nedov., hítel (ẹ́ í) 1. hitro se premikati: ljudje hitijo mimo; hiteti za kom; hiteti z avtomobilom; hiteli so, kar so jih noge nesle / knjiž. oblaki hitijo po nebu / hiteti k sosedu; hiteti na vlak, v mesto; hiteti po bližnjici; hiteti domov; z namenilnikom hiteti kosit, naznanit novico / hiteti po opravkih; pren. misli mu hitijo k dekletu // nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas hiti; dnevi hitijo 2. hitro delati, opravljati kaj: delavci zelo hitijo; frizerka že ves dan hiti, da bi ustregla vsem strankam; hiteti z delom; z nedoločnikom hiteti kositi, pospravljati, pripovedovati ● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. Saj res, saj res, je hitela hitro govorila, odgovarjala; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom hitèč -éča -e: hiteč v mesto, sem ga srečal; v vse smeri hiteči potniki ♪
  6.      hitévati  -am nedov. (ẹ́) redko hiteti: ljudje so hitevali po ulici ♪
  7.      hitín  -a m (ȋ) zool. roževini podobna snov, iz katere je zunanje ogrodje, oklep členonožcev ♪
  8.      hitínast  -a -o prid. (ȋ) zool. ki je iz hitina: hitinast oklep; hitinasta pokožnica ♪
  9.      hitinjáča  -e ž (á) zool. iz hitina sestoječe zunanje ogrodje, oklep členonožcev ♪
  10.      hitínski  -a -o prid. (ȋ) zool. hitinast: hitinski oklep ♪
  11.      hitlerízem  -zma m (ȋ) fašizem v Nemčiji med obema vojnama: vpliv hitlerizma; boj proti hitlerizmu ♪
  12.      hitlerjánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od hitlerjanec: bila je zagrizena hitlerjanka ♪
  13.      hitlerjánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hitlerjance ali hitlerjanstvo: hitlerjansko gibanje / hitlerjanska demagogija ♪
  14.      hítlerjevec  -vca m (í) pristaš hitlerizma: spopad med hitlerjevci in komunisti ♪
  15.      hítlerjevski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na hitlerjevce ali Hitlerja: hitlerjevsko fašistično gibanje / hitlerjevska mladinska organizacija / hitlerjevska Nemčija ♪
  16.      hítrc  -a m (ȋ) ekspr. hiter človek: pri delu je bil izreden hitrc / dolgonogi hitrc ♪
  17.      hítrica  -e ž (ȋ) 1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanjiu kakega dela: zaradi hitrice je nastalo precej napak ∙ delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; hitrica ni prida // v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: brez hitrice se je odpravil; na hitrico narediti, pripraviti kaj; v hitrici je napisal odgovor; delati z največjo hitrico 2. redko hitrost, brzina: povečati, zmanjšati hitrico ♪
  18.      hitrína  -e ž (í) knjiž. hitrica, naglica: odločal se je z izredno hitrino ♪
  19.      hjá  in hjà medm. (ȃ; ȁ) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hja, mogoče pa bo šlo; hja, da res nisi zdrav? // izraža (zadržano) pritrjevanje: »Ali imaš dobro stanovanje?« »Hja, še kar.« ♪
  20.      hk  [hǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema glas pri kolcanju: kdo le toliko name misli, hk / natakarica, še, hk, en liter ♪
  21.      hkráten  -tna -o prid. (ā) ki poteka, se pojavi ob istem času: slovesnost ob hkratnem izidu petih izvirnih del; hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev / hkraten uvoz in izvoz ♪
  22.      hkráti  prisl. (ā) izraža istočasnost: prihajajo hkrati od več strani; govorijo vsi hkrati / vojska in lakota, vse hkrati je prišlo nad nas; hkrati s sejmom bo modna prireditev skupaj, obenem; preskakuje po tri stopnice hkrati naenkrat // izraža vzporedno različnost: rad te pohvali, hkrati ti pa ne zamolči napak; mora biti uradnica in gospodinja hkrati ♪
  23.      hláčar  -ja m (ȃ) ekspr. kdor nosi (prevelike) hlače, navadno otrok: mati je z dvema majhnima hlačarjema odhajala na delo ♪
  24.      hláčast  -a -o prid. (á) po obliki podoben hlačam: hlačasta parcela ♪
  25.      hlačáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v prevelikih hlačah: deček hlača za materjo / medved je hlačal prek jase // slabš. hoditi: začel si je domišljati, da je umetnik in je hlačal po mestu s široko pentljo okoli vratu ♪

   56.958 56.983 57.008 57.033 57.058 57.083 57.108 57.133 57.158 57.183  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA