Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (57.008-57.032) 
- himalájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara ♪
- hímen -a m (ȋ) anat. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen ♪
- himénij -a m (ẹ́) bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica ♪
- himêra -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
- himêričen -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver ♪
- hímna -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
- hímničen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos ♪
- hímnika -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi ♪
- hímnus -a tudi -mna m (ȋ) knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus ♪
- hinávček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček ♪
- hinávčenje -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje ♪
- hinavčeváti -újem nedov. (á ȗ) hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati ♪
- hinávčiti -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
- hinávec -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
- hináviti -im nedov. (á ȃ) star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen ♪
- hinávski -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
- hinávščina -e ž (ȃ) hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna ♪
- hinávščiti -im nedov. (ā ȃ) redko hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi ♪
- híndi -ja m (ȋ) uradni jezik Indije: pogovarjati se v hindiju; neskl. pril.: uporabljati hindi jezik ♪
- hinduízem -zma m (ȋ) najbolj razširjena indijska vera ♪
- híndujec -jca m (ȋ) pripadnik hinduizma: pravoverni hindujec ♪
- híndujski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hinduje ali hinduizem: hindujski spisi / hindujski tempelj ♪
- híp -a m (ȋ) zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim // knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih ● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno ♪
- hìp medm. (ȉ) v zvezi s hura izraža (angleški) mornarski pozdrav: »Hip, hip!« »Hura!« ♪
- hípček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od hipec: niti hipček ni pomišljal / kot vljudnostna fraza oprostite za hipček, takoj se vrnem ♪
56.883 56.908 56.933 56.958 56.983 57.008 57.033 57.058 57.083 57.108 
