Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (56.708-56.732) 
- hád -a m (ȃ) v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje ♪
- hádra -e ž (ȃ) nar. severovzhodno (velika) ruta, pled: ljudje so se zavijali v hadre in suknje ♪
- hádrica -e ž (ȃ) nar. ruta, rutica: zavezala si je hadrico na glavo ♪
- hádži -ja m (ȃ) v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa ♪
- háfnij -a m (á) kem. težko taljiva kovina bele barve, element Hf ♪
- hahá in hahà medm. (ȃ; ȁ) 1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas 2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo ♪
- hahljánje -a s (ȃ) glagolnik od hahljati: zaslišalo se je zadovoljno hahljanje / reči s škodoželjnim hahljanjem ♪
- hahljáti -ám nedov. (á ȃ) zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj hahljáti se pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja hahljajóč -a -e: hahljajoč smeh ♪
- hahljávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) hahlja ♪
- hàj medm. (ȁ) 1. izraža veselje, razigranost; hej: haj, to je ples 2. izraža opozorilo: haj, pridi ven ♪
- hájc medm. (ȃ) nar., klic volu na levo!; ájs: hajc, hajc! je priganjal ♪
- hajdamák -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki ♪
- hajdegerjánec -nca m (ȃ) filoz. pristaš hajdegerjanstva ♪
- hàjdi in hàjd -te medm. (ȁ) pog. hitro!, pojdi!: opravil si, zdaj pa - hajdi! hajdi, gremo! ♪
- hajdúčiti -im nedov. (ú ȗ) redko hajdukovati ♪
- hajdúk -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka ♪
- hajdúkinja -e ž (ū) ženska oblika od hajduk: junaške hajdukinje ♪
- hajdúški -a -o prid. (ū) nanašajoč se na hajduke ali hajduštvo: hajduška četa / hajduško življenje ♪
- hájka -e ž (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki // pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko ♪
- hajkáč -a m (á) ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem kdor hajka: vas je bila polna hajkačev ♪
- hájkanje -a s (ȃ) glagolnik od hajkati: hajkanje je bilo brezuspešno ♪
- hájkati -am nedov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih ♪
- hájlati -am nedov. (ȃ) pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico ♪
- hájmatbúnd -a m (ȃ-ȗ) med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund ♪
- hájsasa medm. (ȃ) izraža veselje, razigranost; hejsasa: le veselo, hajsasa ♪
56.583 56.608 56.633 56.658 56.683 56.708 56.733 56.758 56.783 56.808