Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (56.583-56.607)


  1.      gúbati  -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine ♪
  2.      gúbav  -a -o prid. (ú) redko gubast: gubave, koščene roke ♪
  3.      gúbčevec  -vca m (ū) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: napad gubčevcev ♪
  4.      gúbec  -bca m (ū) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: na pomoč so prihiteli gubci ♪
  5.      guberniálen  -lna -o prid. (ȃ) gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto ♪
  6.      gubêrnij  -a m (é) v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote ♪
  7.      gubêrnija  -e ž (é) v carski Rusiji višja upravna enota: služboval je v raznih gubernijah ♪
  8.      gubêrnijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na gubernij ali gubernijo: gubernijski arhiv; gubernijski svetnik / zgodilo se je v nekem gubernijskem mestu pod Uralom ♪
  9.      gúbica  -e ž (ú) manjšalnica od guba: ob kotičkih oči in ust je zapazil gubice / obleka z zalikanimi gubicami ♪
  10.      gúbičast  -a -o prid. (ú) poln gubic: oblekla je belo gubičasto krilo ♪
  11.      gúbiti  -im nedov. (ú ȗ) zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale ♪
  12.      gubíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa gubèč -éča -e: gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki ♪
  13.      gúč  -a m (ȗ) nar. vzhodno govor: njegov guč je vse navdušil ♪
  14.      gučáti  -ím nedov. (á í) nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak ♪
  15.      gúdek  -a m (ȗ) nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina) ♪
  16.      gúg  -a m (ȗ) šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug ♪
  17.      gugálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) redko kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali ♪
  18.      gugálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje) ♪
  19.      gúgalica  -e ž (ū) redko gugalnica: na vrtu imamo gugalico ♪
  20.      gugálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) redko gugalnica: gugati se na gugalki ♪
  21.      gugálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih ♪
  22.      gugálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik ♪
  23.      gúganje  -a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje ♪
  24.      gúgast  -a -o prid. (ū) ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja ♪
  25.      gúgati  -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila ♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu ♪

   56.458 56.483 56.508 56.533 56.558 56.583 56.608 56.633 56.658 56.683  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA