Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (56.533-56.557)


  1.      grúda  -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina ◊ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži ♪
  2.      grúdast  -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude ♪
  3.      grudàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko grudast: grudata zemlja ♪
  4.      grúdav  -a -o prid. (ú) grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava ♪
  5.      grúden  -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz ♪
  6.      grúdi  -i ž mn. (ȗ) 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud ♪
  7.      grúdica  -e ž (ú) manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic ♪
  8.      grúdičast  -a -o prid. (ú) poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled ♪
  9.      grúditi  -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki ♪
  10.      grúdje  -a s (ȗ) nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje ♪
  11.      grúdnat  -a -o prid. (ȗ) redko grudast: grudnata zemlja ♪
  12.      grugrú  medm. (ȗ) posnema glas goloba, grlice: grugru, grugru, se oglaša golob ♪
  13.      grúh  -a m (ȗ) nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot ♪
  14.      grúj  -a m (ȗ) zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger ♪
  15.      grúliti  -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje ♪
  16.      grúljenje  -a s (ú) glagolnik od gruliti: gruljenje domačih golobov / ugaja ji njegovo nežno gruljenje ♪
  17.      grum  tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum ♪
  18.      grundírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo ♪
  19.      grùnt  grúnta m (ȕ ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar ♪
  20.      grúntar  -ja m (ȗ) raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja ♪
  21.      grúntarica  -e ž (ȗ) lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah ♪
  22.      grúntarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko ♪
  23.      grúntati  -am nedov. (ú) pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil ♪
  24.      grúntec  -tca m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec ♪
  25.      grúnten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo ♪

   56.408 56.433 56.458 56.483 56.508 56.533 56.558 56.583 56.608 56.633  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA