Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (56.133-56.157)



  1.      grádel  -dla tudi grádelj -dlja m (á) močna lanena ali bombažna tkanina za žimnice, delovne obleke: deset metrov boljšega gradla; damastni gradel / linški gradel za moško perilo
  2.      gráden  -dna m (á) bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi, Quercus petraea
  3.      gradìč  -íča m ( í) manjšalnica od grad, poslopje: na hribu stoji svetel, prijazen gradič
  4.      gradíček  -čka m () manjšalnica od gradič: gradiček sredi parka
  5.      gradiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) mat. sprememba količine na enoto razdalje: ugotoviti gradient; temperaturni gradient; gradient hitrosti
  6.      gradílen  -lna -o prid. () potreben za graditev: gradilni nagon čebel / gradilne snovi
  7.      gradilíšče  -a s (í) redko gradbišče
  8.      gradíščar  -ja m () arheol. prebivalec gradišča
  9.      gradíšče  -a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče 3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma
  10.      gradítelj  -a m () kdor gradi: graditelj stavbe je gradbeno podjetje XY; zbrali so se graditelji in vzdrževalci cest / graditelj ladij; genialen graditelj strojev / graditelji miru, socializma
  11.      gradíteljica  -e ž () ženska oblika od graditelj: graditelji in graditeljice stavbe / čebele so neutrudne graditeljice satja
  12.      gradíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na graditelje: graditeljski zanos delovnih brigad / njegova umetniška izpoved je graditeljsko dejanje ustvarjalno
  13.      gradítev  -tve ž () glagolnik od graditi: a) graditev ceste, hiše, železniške proge; dovoljenje za graditev / graditev celice, satja; kalcij za graditev kosti / usmerjati gospodarsko, kulturno graditev dežele; graditev ljudske oblasti; graditev socializma ♦ ekon. kapitalna graditev graditev temeljnih gospodarskih objektov b) graditev ladij, strojev
  14.      gradíti  -ím nedov. ( í) 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic ● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagalmeteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki
  15.      gradívski  -a -o prid. () nanašajoč se na gradivo: gradivski obseg / gradivski podatki
  16.      gradník 1 -a m (í) knjiž. graditelj, ustvarjalec: gradniki naše kulture / barva je v njegovi umetnosti gradnik slike
  17.      gradník 2 -a m (í) star. gospodar ali poveljnik gradu: kot gradnik je imel vso oblast
  18.      grádnja  -e ž (ā) 1. glagolnik od graditi: a) gradnjo so ustavili, ker je zmanjkalo sredstev; publ. hotel je v gradnji se gradi; črna gradnja; privatna gradnja; gradnja hiš, novih stanovanj; gradnja cest, mostov, vodovoda; gradnje brez dovoljenja; gradnja v lesu se je razvila šele, ko je človek obvladal kovinsko orodje; industrijski način gradnje; hiša solidne gradnje solidno zgrajena hiša / gradnja lastne osebnosti; gradnja socializma b) gradnja motorjev, strojev; gradnja parnikov; gradnja atomskega reaktorja 2. kar je zgrajeno, sezidano: tla v predsobi so pri novih gradnjah prekrita s parketom 3. ustroj, sestava, kompozicija: podobno gradnjo imajo Shakespearove drame; dramaturška, glasbena gradnja; neslovenska gradnja stavkov; roman je v gradnji ohlapen / poznati gradnjo telesa ◊ grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; klasična gradnja pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; montažna gradnja z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi deli; nizka gradnja katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; visoka gradnja katere glavni deli so nad zemljo
  19.      graduácija  -e ž (á) teh. označitev merske priprave s črticami, navadno tudi s številkami, razdelba: izdelati graduacijo // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi
  20.      graduále  in graduál -a m () rel. besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem, stopniški spev
  21.      graduálen  -lna -o prid. () ki ima stopnje, stopenjski: gradualni razvoj / v stilnem izražanju se opažajo gradualne razlike
  22.      graduíranec  -nca m () zastar. kdor ima akademski naslov
  23.      graduírati  -am dov. in nedov. () 1. teh. označiti, opremiti mersko pripravo s črticami, navadno tudi s številkami: graduirati merilno cevko; graduirati termometer 2. zastar. dati, podeliti akademski naslov: graduirati kandidate graduíran -a -o: mesto je dobilo prvega graduiranega zdravnika v 16. stoletju, prej pa je imelo ranocelnika; graduirana epruveta
  24.      gráf  -a m () 1. mat. krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; diagram: graf funkcije; točke grafa 2. teh. shematičen prikaz napeljav, vezij, komunikacij: graf cestnega omrežja; graf električnega vezja
  25.      grafém  -a m (ẹ̑) lingv. pisno znamenje za glasove, foneme ali pojave stavčne fonetike: črke, ločila in drugi grafemi

   56.008 56.033 56.058 56.083 56.108 56.133 56.158 56.183 56.208 56.233  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA