Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (55.958-55.982)



  1.      gléštati  -am nedov. (ẹ̑) nar. 1. skrbeti za kaj, negovati: gleštati konja, živino / ta ženska se zelo glešta 2. imeti, premoči: niti krajcarja ne gleštam; toliko pa še gleštamo pri hiši
  2.      gléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. žvečiti, žuliti: glevil je ugaslo cigaro; gleviti tobak; počasi je glevil pipo
  3.      gléženj  -žnja m (ẹ́) nav. mn. izboklina kosti v sklepu med golenjo in stopalom: obleka ji je segala do gležnjev; do gležnjev se je udiral v blato; zlomil si je nogo v gležnju; notranji, zunanji gleženj; gleženj, nart, peta ∙ ekspr. ne seže mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu nikakor ni enak, enakovreden
  4.      gléženjski  -a -o [žǝn] prid. (ẹ́) nanašajoč se na gleženj: gleženjski sklep / gleženjski ščitnik elastičen povoj za gleženj
  5.      gležnják  -a m (á) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje pred mrazom in snegom: gležnjaki iz impregniranega platna
  6.      gléžnjar  -ja m (ẹ̄) nav. mn. čevelj, ki sega do gležnja: obuti gležnjarje
  7.      gléžnjevka  -e ž (ẹ́) nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje pred mrazom in snegom: pritrditi gležnjevke
  8.      glibánja  -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati glibanje
  9.      glicerín  -a m () gosta brezbarvna tekočina, sestavina maščob: izločiti glicerin iz maščob; razpokane roke si je mazala z glicerinom ♦ kem. glicerol
  10.      glicerínski  -a -o () pridevnik od glicerin: glicerinska krema; glicerinsko milo
  11.      glicín  -a m () kem. enostavna aminokislina, ki se rabi zlasti kot sestavina (fotografskega) razvijalca
  12.      glicínija  -e ž (í) vrtn. okrasna ovijalka z modrimi cveti v visečih grozdih: okoli vrat se je ovijala glicinija; z glicinijami prerasla uta
  13.      glicínski  -a -o () pridevnik od glicin: glicinski preparati
  14.      glíha  -e ž () pog., v zvezi gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo
  15.      glíhati  -am nedov. () nižje pog. pogajati se, navadno za ceno: glihati za konja; nekaj časa sta glihala z očetom, končno je pa le popustil // ravnati, izravnavati: glihati pod
  16.      glíja  -e ž () biol. oporno tkivo osrednjega živčevja
  17.      glikemíja  -e ž () med. količina sladkorja v krvi: ugotoviti povečano glikemijo
  18.      glína  -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
  19.      glínast  -a -o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda // ki vsebuje glino: glinasta tla ♦ petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika glínasto prisl.: glinasto rjav
  20.      glinàt  -áta -o prid. ( ā) bogat z glino: glinata tla
  21.      glinén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz gline: glineni izdelki; glinen lonec; staromodna glinena peč // ki vsebuje glino: glinena tla ♦ petr. glineni lapor; glineni skrilavci
  22.      glinénec  -nca m (ẹ̄) nav. mn., min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje še kalcij, kalij ali natrij: kalcijev, kalijev, natrijev glinenec
  23.      glinénica  -e ž (ẹ̑) kraj, prostor, kjer se koplje glina
  24.      glinenína  -e ž (í) redko izdelki iz gline: na sejmu je bilo naprodaj mnogo glinenine
  25.      glínica  -e ž (í) metal. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita: izdelava glinice; tovarna glinice in aluminija

   55.833 55.858 55.883 55.908 55.933 55.958 55.983 56.008 56.033 56.058  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA