Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (55.608-55.632) 
- garažíranje -a s (ȋ) glagolnik od garažirati: zimsko garažiranje; problem parkiranja in garažiranja v mestih ♪
- garažírati -am nedov. in dov. (ȋ) shranjevati, imeti vozilo v garaži: garažirati avto / pog. svoj avto garažira kar v veži ♪
- garažíst -a m (ȋ) kdor upravlja garaže ♪
- gárbati -am nedov. (ȃ) pog., ekspr. močno tepsti: garbal ga je s palico po hrbtu ♪
- gárda -e ž (ȃ) 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej ♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih
pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde ♪
- gárdedáma -e ž (ȃ-á) nekdaj spremljevalka mladega dekleta na družabni prireditvi: gardedame so sedele ob steni in opazovale ples svojih varovank; pod nadzorstvom gardedame / šalj. za gardedamo so določili starega strica ♪
- gárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gardo: gardni oficir; gardne enote / nositi gardno uniformo ♪
- gardénija -e ž (ẹ́) vrtn. vrtna ali sobna grmičasta rastlina z belimi dišečimi cveti: v sobi diši po gardenijah ♪
- gardína -e ž (ȋ) knjiž. (okenska) zavesa: težke gardine so mračile sobo; razgrniti gardine; napol spuščena rožasta gardina; okna z gardinami ♪
- gardíst -a m (ȋ) vojak ali pripadnik garde: predsednika so ob prihodu pozdravili gardisti; gardisti v sijajnih uniformah / rdeči gardisti ♪
- gáre gár ž mn. (á ȃ) 1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare; na garah je pripeljal deteljo; branjevske gare // slabš. voz: v tistih garah se kar naprej prevaža 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: nametati seno v gare ♪
- gargánija -e ž (á) nar. zahodno rebula: zasaditi vinograd z garganijo / piti garganijo ♪
- garibaldínec -nca m (ȋ) pristaš Garibaldijevega gibanja za združitev Italije: pohod garibaldincev proti Neaplju // med drugo svetovno vojno pripadnik italijanskih partizanskih enot Garibaldi: furlanski garibaldinci ♪
- garibaldínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garibaldince: garibaldinska zastava / nosil je garibaldinski klobuk ♪
- gárice -ric ž mn. (á ȃ) 1. nar. vzhodno lojtrnice za manjši voz: sesti na garice 2. manjšalnica od gare: pomagal je porivati garice ♪
- gárjast -a -o prid. (á) garjav: garjasta ovca ♪
- gárjav tudi gárjev -a -o prid. (á) 1. ki ima garje: garjav človek; garjava mačka; nagnal ga je kot garjavega psa; beži od njega, ko da je garjav / kot psovka: ti garjavi pes; duša ti garjava 2. slabš., v zvezi garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: ta fant je garjava ovca v razredu; ogibaj se te garjave ovce ♪
- gárjavec tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
- gárjavka tudi gárjevka -e ž (á) ženska, ki ima garje: garjavkam so se na daleč ognili / kot psovka izgini, ti potepinka, garjavka ♪
- gárje gárij ž mn. (á ȃ) zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci: imeti, nalesti garje; odpraviti garje; ovčje garje ♪
- gárn -a m (á) žarg., obrt. kvačkanec: pulover iz tankega garna; klobčič garna ♪
- garnéla -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. prosojen in rahlo bočno stisnjen rakec tankih nog, ki živi zlasti v morju; kozica: garnele so povešale svoje dolge tipalke ♪
- garníra -e ž (ȋ) nar. naborek, volan: odparati garniro od krila ♪
- garníranje -a s (ȋ) glagolnik od garnirati: hrana je bila enolična in brez pravega garniranja ♪
- garnírati -am dov. in nedov. (ȋ) okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti: garnirati pečenko z zelenjavo in gobicami // knjiž. okrasiti, olepšati: mizo so lepo garnirali; pren., ekspr. vse ugotovitve so v diskusiji garnirali s številkami garníran -a -o: garnirana bržola ♪
55.483 55.508 55.533 55.558 55.583 55.608 55.633 55.658 55.683 55.708